Neimenovani vir je v hrvaško javnost spravil vsebino ponedeljkove virtualne seje predsedstva vladajoče stranke HDZ, na kateri naj bi medije skupaj z levo in skrajno desno opozicijo obtoževali zarote proti vladi, ker so kritizirali slab odziv vlade na posledice uničujočega potresa, v katerem je umrlo sedem ljudi, poškodovanih pa je več kot 40.000 objektov. O žolču nezadovoljnih članov predsedstva HDZ je neimenovani udeleženec seje obvestil najprej kabelsko televizijo N1, regionalno franšizo ameriškega CNN. Posebej je odmevala domnevna izjava podpredsednice evropske komisije in komisarke za demokracijo in demografijo ter članice predsedstva HDZ Dubravke Šuica. Dejala naj bi, da se medijski poskus rušenja vladajoče stranke vidi tudi v tem, da nekateri novinarji med poročanjem s prizadetih območij uporabljajo »nehrvaški« toponim Banija namesto »bolj hrvaškega« zemljepisnega imena Banovina. Šuica, ki je znana po tem, da se rada vtika v uredniško politiko medijev (denimo ko so odprli temo o izvoru premoženja njene družine), je z razpravo o uporabi besed Banovina in Banija pokazala veliko neznanje, saj vodilni hrvaški lingvisti poudarjajo, da gre za enako primerna sinonima, ki ju je oba zaslediti v uporabi v dokumentih in časnikih vse od konca 19. stoletja.

HDZ ni hotel navedb ne potrditi ne zanikati

Iz HDZ niso nedvoumno zanikali poročanja N1, kar je v delu desničarske opozicije sprožilo sume, da so informacije sami spustili v javnost, da bi preusmerili pozornost. Hrvaški premier in šef HDZ Andrej Plenković je novinarjem včeraj dejal, da ne želi komentirati razprave z zaprte seje vrha HDZ. Predsednik parlamenta Gordan Jandroković prav tako ni hotel ne potrditi ne zanikati, da je bilo poročanje medijev tema seje, a je dejal, da so teze o zaroti nesmiselne in zlonamerne. »Nič, kar se je zgodilo na seji, naj vas ne skrbi, niti ne predstavlja grožnje demokraciji,« je odgovoril na novinarsko vprašanje o mnenju Šuice, ki je v evropski komisiji pristojna tudi za demokracijo.

Na politično-medijsko-lingvistično razpravo v HDZ se je odzvalo tudi Društvo hrvaških novinarjev (HND), ki nikomur ne odreka pravice do kritike medijev, a meni, da so »neutemeljene trditve«, ki jih je slišati iz HDZ, »sramotne in tudi nevarne, ker govorijo o globokih motnjah sodobne hrvaške družbe«.

Banija = Banovina = Banat

Besedi Banija in Banovina označujeta zgodovinsko vojaško območje v osrednji Hrvaški med Savo, spodnjo Kolpo in Uno, ki je bilo ustanovljeno pod upravo bana za obrambo proti Turkom v 16. stoletju in je imelo sedež v Petrinji. Večji del območja danes leži v jugozahodnem delu sisaško-moslavške županije.

Beseda Banija je bila nekoliko bolj v uporabi zaradi razlikovanja, potem ko so v zadnjih letih Kraljevine Jugoslavije ustanovili Banovino Hrvaško. Do leta 1991 so v Baniji/Banovini pomemben delež prebivalstva predstavljali pripadniki srbskega naroda, kar se je bistveno spremenilo po operaciji Nevihta leta 1995. Zmagi hrvaške vojske je sledila tudi bolj pogosta uporaba besede Banovina namesto Banija. Sinonima sta po nedavnem potresu dobila nenavaden politični kontekst, ki se kaže tudi v razpravah na družbenih omrežjih. Tam nekateri Banijo celo omenjajo kot »partizansko« besedo. Sinonim za Banijo/Banovino je sicer tudi banat, ki prav tako pomeni ozemlje pod upravo bana. Banat je danes ozemlje, ki leži deloma v Romuniji, deloma v Srbiji, del ozemlja pa sega tudi na Madžarsko.