Velika skrb mednarodne skupnosti ostaja prehranska kriza, ki jo je z blokado izvoznih poti žitaric po Črnem morju povzročila vojna v Ukrajini, posledično pa je prišlo do močnega dviga cen hrane. Prehranska kriza močno vpliva predvsem na države v Afriki, globalno pa zaradi lakote trpi okoli 350 milijonov ljudi v več kot 80 državah. Pogajanja o sprostitvi ruske blokade ukrajinskih pristanišč s turškimi varnostnimi zagotovili so bila doslej neuspešna. Ukrajina poskuša čim več žita izvoziti po kopenski poti. Kot novo vozlišče za transport žita v afriške in bližnjevzhodne države se je včeraj Ukrajini sicer ponudila Madžarska, ki ima s Kijevom vse od madžarske volilne kampanje napete odnose.

»Nepredstavljivo je, da je v Ukrajini blokiranih na milijon ton žitaric,« je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU, kjer je bila prehranska varnost ena od prednostnih tem, dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Rusko blokado izvoza ukrajinskega žita, uničevanje ukrajinskih pristanišč, skladišč hrane ter transportne infrastrukture je ostro obsodil in opredelil za vojni zločin. Vnovič je zavrnil ruske trditve, da so za dvig cen hrane in grozečo lakoto po svetu odgovorne sankcije proti Rusiji, in odgovornost za razmere pripisal ruskim dejanjem. Prav včeraj so sicer ruske sile po navedbah ukrajinske vojske obstreljevale in uničile prehransko skladišče v Odesi, ruske sile pa so ukrajinsko vojsko obtožile, da raketne napade usmerja tudi na ruske ploščadi za črpanje zemeljskega plina v Črnem morju.

Fajonova in Pahor lobirala za BiH

Na ministrskem zasedanju so se šefi diplomacij strinjali o nadaljevanju podpore Ukrajini, tudi vojaške, dokler bo to potrebno. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se je tokrat prvič udeležila zasedanja zunanjih ministrov EU, je kolegom predstavila slovensko pobudo, da se na vrhu EU ta teden podeli status kandidatke BiH pod podobnimi pogoji kot Ukrajini: status kandidatke takoj, začetek pogajanj pa po izpolnjenih pogojih. Po zasedanju je Fajonova dejala, da je bil njen predlog sprejet z odobravanjem, pa tudi s presenečenjem. Vendarle se ji zdi pomembno, da Slovenija pošlje signal spodbujanja procesa širitve na zahodni Balkan.

Predsednike držav, ki se udeležujejo gospodarsko-političnega vrha pobude Tri morja, je k takšni podpori za BiH na bližnjem vrhu EU pozval tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Toda na vrhu se pričakuje podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU zgolj Ukrajini in morda še Moldaviji. Zanju je namreč evropska komisija minuli teden predlagala takšen korak.

Iskre zaradi Kaliningrada

Med nadaljevanjem vojne v Ukrajini se je včeraj zaiskrilo še med Litvo in Rusijo. Razlog je bil litovska odločitev, da čez svoje ozemlje do ruske eksklave Kaliningrad prepove železniški tranzit blaga, ki spada pod sankcijski režim EU (premog, kovine, gradbeni material, napredna tehnologija). V Kaliningradu so ocenili, da bo zaradi te omejitve prizadet uvoz okoli 50 odstotkov vsega blaga. Rusija je napovedala odziv za zaščito svojih nacionalnih interesov, prepoved tranzita pa je označila kot nezaslišano dejanje. V bran je Litvo včeraj vzel Josep Borrell, ki je dejal, da država zgolj uresničuje sprejete sankcije proti Rusiji in ni uvedla nobenih enostranskih nacionalnih ukrepov.