Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razglasil vojno stanje. To ni presenetilo nikogar. Poldrugi dan prej je palestinsko gibanje Hamas izpeljalo usklajen napad presenetljivih razsežnosti na judovsko državo. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih najmanj 600 Izraelcev, 2000 pa ranjenih, med njimi številni civilisti. Še najmanj sto vojakov in civilistov so hamasovci ugrabili in v avtomobilih, na motorjih ali celo vozičkih za golf odpeljali v Gazo, palestinsko območje, znotraj katerega ima glavno besedo Hamas, okoli njega pa je ograja in vse drugo za izvajanje tesne izraelske gospodarske blokade in varnostnega nadzora. Kmalu bo najbrž drugače.

Izrael napoveduje mogočno maščevanje. Hamasovi pripadniki so nocoj še v Izraelu, na nekaterih območjih so se nadaljevali spopadi z vojsko. Ko jih bodo pregnali, bo Izrael pred naslednjim korakom. Kakšen bo, ni znano, ne bo pa ostalo le pri letalskih napadih, kakršne je izvajal v preteklosti v odgovor na Hamasove operacije. Največ se ugiba o posegu s kopensko vojsko ali kar o novi okupaciji, ki bi pomenila krvavo operacijo urbanega boja v gosto naseljeni Gazi z 2,4 milijona prebivalcev in velikostjo manj od poldruge ljubljanske občine. Vprašanje je tudi, kako bi Izrael na tak način uspešno rešil ugrabljene civiliste, med katerimi so po njegovih navedbah vojaki in civilisti, tudi ženske in otroci.

Preberite še: 

Ugrabljeni in ubiti številni tujci

V zgodnjih sobotnih urah je tisoč pripadnikov palestinskega skrajnega gibanja Hamas na 29 točkah prebilo varovalni zid okoli Gaze ter se tam in po podzemnih rovih podalo na jug Izraela, kjer so streljali in ugrabljali civiliste ter se spopadali z izraelsko vojsko. Za napade so uporabili tudi jadralna letala, s kakršnimi so denimo prileteli na rejversko zabavo mladih v puščavi, kjer so posnetki kazali v paniki bežeče udeležence. Na tleh so ostala številna trupla, več oseb so hamasovci ugrabili in odpeljali.

V mestih so potekali ulični boji, ponekod so bile stavbe povsem razdejane. Bojev do večera še ni bilo konec. Poleg tega je Hamas proti Izraelu izstrelil več tisoč raket. »Smo v vojni,« je rekel izraelski premier Benjamin Netanjahu in javnost pripravil na to, da je pred državo dolg in težak boj. Izrael je sicer takoj odgovoril z letalskimi napadi na Gazo. Ubitih je bilo najmanj 413 Palestincev in 2300 ranjenih.

Med osebami, ki jih je Hamas ubil ali ugrabil, je očitno veliko tujcev. Med njimi naj bi bili Američani, Nemci, Francozi, Britanci, Ukrajinci, pa Tajci, Mehičani, državljani Kambodže, deset Nepalcev. Hamas je včeraj napovedal, da bo objavil, koliko oseb je ugrabil.

Nova vlada za čas vojne?

Napad Hamasa je bil velikanski šok za judovsko državo, katere varnostni aparat pozorno spremlja oborožene palestinske skupine. Pričakovati je, da se bo o tem, da napada niso predvideli, razvila ostra politična razprava in bodo potekale preiskave, sploh ker že zdaj vlečejo primerjave z ameriškim 11. septembrom, ko so tudi zatajile obveščevalne službe. A čas za to bo, ko se razmere tako ali drugače nekako stabilizirajo. Za zdaj politiki pokušajo kazati enoten obraz, o čemer pričajo pobude o vladi narodne enotnosti, ki bi jo sestavljali doslej globoko sprti politiki. O možnosti vlade, ki bi se osredotočila na varnostna vprašanja in delovala le do konca vojne, so se že pogovarjali Netanjahu, vodja opozicije Jair Lapid ter vodja koalicije Narodne enotnosti Beni Ganc. Lapid je ob tem nakazal, da bi moral Netanjahu ob tem odsloviti sedanje skrajno desne partnerje v koaliciji z ministrom za varnost Itamarjem Ben Gvirom ter finančnim ministrom Bezazelom Smotrichom na čelu. Oba sta med največjimi zagovorniki ostrejše politike do Palestincev pod sedanjo najbolj desno izraelsko vlado od nastanka države.

Kitajska za nastanek dveh držav

Hamas trdi, da je napad, ki predstavlja največji konflikt na izraelskih tleh v zadnjih petdesetih letih, odgovor na izraelsko agresijo. Mohamed Deif, glavni poveljnik Brigade Ezedina Al Kasama, ki je oboroženo krilo Hamasa, je v izjavi dejal, da so že dlje časa opozarjali svetovne voditelje na »nadaljevanje zločinov izraelskih okupatorjev« nad Palestinci v njihovi domovini in na svetih krajih, pa se ni nihče odzval, ampak se je nadaljevalo »prestopanje rdečih črt«. Izjava posebej izpostavlja mošejo Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu, tretje najsvetejše mesto muslimanov, kjer so se zadnje čase vrstili incidenti. Nekateri analitiki pravijo, da je imel Hamas še druge razloge za začetek operacije. Zlasti naj bi poskušal spraviti iz tira poskus normalizacije odnosov Savdske Arabije in Izraela pod posredništvom ZDA, ki da bi palestinsko vprašanje potisnila še globlje v predal.

Po svetu so se sicer vrstile obsodbe Hamasa. Izraelu so polno podporo med drugim izrekli v ZDA, EU in drugod. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obsodil »teroristični napad« Hamasa in dejal, da o pravici Izraela do samoobrambe nihče ne sme dvomiti. Kitajska in še nekaj prestolnic se je zavzelo za uresničitev vse bolj odrinjene rešitve z nastankom dveh držav. Nekateri, denimo Katar, ki podpira Hamas, in Iran, ki je bil včeraj v stiku z vodjami Hamasa, so krivdo zvalili izključno na ravnanje Izraela s Palestinci. V zraku je visela nevarnost, da v dogajanje poseže še proiranski Hezbolah v Libanonu z operacijami na severu Izraela.

Ponoči po našem času bo o dogajanju razpravljal varnostni svet Združenih narodov, kjer je Slovenija opazovalka pred začetkom članstva 1. januarja. Predsednica države Nataša Pirc Musar je sicer obsodila »vsak napad na civilno prebivalstvo« ter se zavzela za zadržanost vseh strani. Premier Robert Golob je »močno obsodil« dejanja Hamasa. Zunanje ministrstvo pa je odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Izrael.

Izrael Gaza Hamas Palestinci napad Hamas in Izrael