Planica je v znamenju slovesa kar treh slovenskih smučarskih skakalcev. Cene Prevc, ki že vso letošnjo sezono ni tekmoval, in Tilen Bartol bosta zadnji polet opravila jutri, Bor Pavlovčič pa danes. Odločitev Pavlovčiča, da pri 24 letih sklene kariero, je presenetljiva. Potem ko je v svetovnem pokalu debitiral pred sedmimi leti s 26. mestom v Saporu, je v sezoni 2020/21 prišel med najboljše, saj je tudi trikrat stal na stopničkah za zmagovalce. V Klingenthalu je bil drugi in tretji, na finalu v Planici tretji, v skupnem seštevku svetovnega pokala pa je sezono končal na 13. mestu.
Težave s težo je imel od leta 2016
»Največji razlog za konec kariere so težave z vzdrževanjem telesne teže. Skoki so specifičen šport, saj moramo imeti skakalci zelo nizko težo. Spadam med višje skakalce in vse skupaj malo težje nadziram,« je pojasnil Bor Pavlovčič, ki je visok 185 centimetrov, zato bi bila zanj idealna skakalna teža 66 kilogramov. »Težave s težo sem imel od leta 2016. Vsako leto so bili vzponi in padci glede teže ter kakovosti skokov. Zadnji dve leti so bile težave tako velike, da skoki niso bili na želeni ravni. Nisem bil niti blizu najboljšim, zato je bilo vse skupaj mučenje in iskanje rešitev, ki pa jih nisem našel, zato se umikam in grem novim zmagam naproti,« je razlagal Pavlovčič, ki prihaja iz Mojstrane in je član kluba Rateče - Planica. Čeprav bo danes opravil poslovilni skok, si ne bo povsem zaprl vrat. Vrnil bi se, če bi mu uspelo najti zdrav način, da bi ohranjal idealno telesno težo za smučarskega skakalca.
»Sezona 2020/21 je bila uspešna, a sem imel idealno težo na račun stradanja. To pa ni nobeno življenje in na takšen način ne želim skakati,« je bil jasen Pavlovčič, ki je na različne načine skušal rešiti težave. »S strokovnjaki za prehrano sem delal že kot mladinec. Pristopi so bili različni, delal sem tudi s psihologi. Padel sem v začaran krog, v katerem sem imel v glavi, da moram hujšati. Ko ni bilo športnega rezultata, je bilo še težje. Bomo videli, kakšna bo zdaj želja po hrani, ko bom sprostil misli. Zadnje leto je bilo to kar noro,« je bil odkrit Pavlovčič, ki prihaja iz smučarske družine, saj je bil njegov stric Uroš slovenski reprezentant v alpskem smučanju.
Odločitev o koncu kariere je sprejel po tekmah Fisa v Szczyrku konec februarja, ko ga je nato načela še bolezen, kar ga je povsem dotolklo. »Dvomi so se zaradi prevelike teže pojavili že poleti. Odločitev je bilo težko sprejeti, saj vem, da sem sposoben dobro skočiti, če sem telesno dobro pripravljen. Odhajam s kančkom dvoma. Ko se bom umiril, bom verjetno zadovoljen,« je končal Pavlovčič, ki ni hotel razkriti, kaj bo počel zdaj. Izobražuje se na več področjih, zaključuje diplomo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled.
Bartol bi bil svetovni rekorder, če ne bi padel
Tilen Bartol bo smuči postavil v kot pri 25 letih. Njegova najboljša uvrstitev je peto mesto 1. januarja 2018 na tekmi novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu. Razvoj sta mu ustavili poškodbi kolena. »V zadnjih dveh letih nisem našel stika s svetovnim pokalom. Sploh nisem bil tam, kjer sem želel biti, torej z najboljšimi. Marsikaj smo skušali spremeniti glede opreme, pri meni in načinu treninga, a nikakor ni šlo. Po drugi poškodbi kolena nisem več nikoli prišel ob bok najboljšim. Napočil je trenutek, da obrnem nov list in dam priložnost drugim stvarem v življenju. Kaj bom počel, boste kmalu izvedeli. Treba bo poskrbeti za materialno plat življenja,« je bil jasen Tilen Bartol. Je rojeni letalec, saj je njegov osebni rekord 247,5 metra. Leta 2016 je v Planici na preizkusu letalnice poletel 252 metrov, kar bi bil tedaj svetovni rekord, a se ni obdržal na nogah. »Ob spominu na tisti polet mi je kar malo grozno. Ko sem letos na preizkusu letalnice videl Ernesta Prišliča (247 m, op. p.), kako visoko je letel, sem se spomnil na svoj polet. Če bi zdaj tako visoko letel, bi prej reagiral in se začel spuščati,« je dodal Bartol.