Ravnice Pomurja je najlepše odkrivati na kolesu. Lahko tudi električnim, ki si ga sposodite s posebno kartico, ki jo dobite v TIC Lendava. Ker gre z elektriko veliko lažje v klanec, je vzpon na grad z obiskom tamkajšnje galerije muzeja prijetno doživetje.
Po obisku gradu na tortico
Na podstrešju gradu Grad je stalna zbirka skulptur iz likovnih kolonij, ki jih že od leta 1973 prirejajo v Lendavi, od leta 2005 pa ustvarjajo izključno v bronu. Zelo zanimiv je tudi videoprikaz procesa ustvarjanja in vlivanja skulptur v bron. Svojo sobo v muzeju ima tudi György Zala, v Lendavi rojeni (1858) umetnik, čigar dela krasijo tudi znameniti Trg herojev v Budimpešti. Občasne razstave gosti tudi muzej v obokani opečni kleti muzeja – še vse do 31. julija je denimo na ogled razstava Andyja Warhola, enega najpomembnejših ustvarjalcev v povojni Ameriki, ki je s svojimi deli zaslovel po vsem svetu.
Ker si je za lepe spomine treba vzeti tudi nekaj časa in pocrkljati dušo, priporočamo, da v neposredni bližini lendavskega gradu zavijete v Glavno ulico in obiščete Kavarno Torteraj. V ponudbi imajo dnevno sveže torte, rezine, kreme, prekmursko gibanico, medenjake, rogljiče in kekse. Po vsaki sladici pa se odlično prileže tudi kava, ki jo dobite v prav posebnih skodelicah. Kavarno vodita sestri Flora in Ingrid David, slednja je tudi zadolžena za peko sladic. Že sama oprema kavarne v vintage stilu pusti nepozaben spomin, umetniški pridih je v prostor vnesla kar njuna teta Sabina Šinko, strop kavarne pa krasi portret Magdalene Fejtö, ki je bila nekoč lastnica te hiše v Glavni ulici.
Ledenice
Lendava je bila kot mesto na terasi med Lendavskimi goricami in nekdanjim močvirjem edinstven prostor za pojav ledenic. Na strnjenem območju v starem mestnem jedru je nanizanih 25 ledenic oziroma zemljank, ki sodijo v kategorijo tako imenovane vernakularne arhitekture. Zanjo je značilna gradnja z lokalno dosegljivimi materiali, kar jo uvršča med avtohtono arhitekturo določene krajine. Tovrstne stavbne tvorbe so raritete, ki odražajo nekdanji način življenja ljudi na določenem območju. Niso zgradba, ker niso zgrajene, niso stavba, ker ne stojijo v klasičnem pomenu besede, so prostori, izkopani v hribino, skoraj rudarski objekt. Večina ledenic tudi ne obstaja v uradnih evidencah zgradb. Ljudje so od nekdaj uporabljali naravne danosti, iznajdljivost in neizmerno domišljijo, da so zaslužili za življenje ali si ga olajšali – tako so ledenice na neki način nadomeščale današnje hladilnike. Ko so izgubile prvotno funkcijo, so jih začeli uporabljati kot vinske kleti in shrambe, večina pa jih je zapuščena.
Vila pri župnijski cerkvi
V neposredni bližini lendavske župnijske cerkve svete Katarine Aleksandrijske ter kipov svetega Florijana, svetega Štefana in škofa Antona Martina Slomška stoji vila, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. Je odličen primer bogatega meščanskega doma. Z vilo je povezana tudi žalostna ljubezenska zgodba židovskega dekleta in krščanskega duhovnika. Več o tem lahko preberete v romanu Bele tulpike pisatelja Ferda Godine.
Tlakovci spomina
V spomin na skupnost in njene posameznike, ki so ključni tvorci zanimivih in vznemirljivih zgodb, ki sooblikujejo identiteto Lendave in tvorijo zgodbo njene žlahtne preteklosti, so v Lendavi postavljeni tlakovci spomina od leta 2019 in umeščeni v pločnike pred zadnjim domovanjem treh judovskih družin, Blau, Balkanyi in Schwarz. Tlakovci, prevlečeni s slojem medenine in z vklesanimi osebnimi podatki posamezne žrtve, so danes postavljeni že v več sto mestih po Evropi, med drugim v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Madžarskem. vl
