Mesec dni je minilo od Hamasovega napada in že ves ta čas, dan za dnem, uro za uro, izraelska vojska bombardira Gazo. Samo v ponedeljek je, kot sama trdi, napadla 450 tarč, ubila več poveljnikov Hamasa in uničila več vhodov v predore, ki naj bi bili v bližini šol in bolnišnic. Prejšnji teden pa je v kopenski operaciji enklavo presekala na dvoje. Na severu je glavno območje spopadov s Hamasom, a ji še vedno ni uspelo prepričati vseh civilistov, da se umaknejo v južni del, ki naj bi jim bil namenjen, čeprav ga še vedno bombardira, ker je Hamas tudi na jugu. Kot zdaj poroča, je ponoči na severu enklave ob številnih ubitih hamasovcih zavzela pomembno oporišče, v katerem so med drugim našli protitankovske raketomete in vhod v predore. Po ocenah izraelske vojske je voditelj Hamasa Yahja Sinwar izoliran v svojem podzemnem bunkerju.
G7 išče skupno stališče
Cena boja proti Hamasu pa raste, saj je v Gazi v tem strašnem mesecu dni v izraelskih napadih umrlo že več kot 10.000 ljudi, a zelo malo pripadnikov Hamasa, ki so pogosto na varnem pod zemljo. Za 2,3 milijona prebivalcev Gaze so razmere vse hujše tudi zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravil. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo sicer jutri gostil humanitarno konferenco.
Ob vse večjih protestih po svetu proti pobijanju palestinskih civilistov je Zahod kot zaveznik Izraela vse bolj osamljen (česar so veseli zlasti v Kremlju). V Tokiu medtem zunanji ministri držav G7 poskušajo oblikovati skupno stališče do vojne v Gazi, najbrž z zahtevo po humanitarnih premorih, premirje naj bi bilo preveč v prid Hamasu.
Vojna v Gazi je zlasti močno oddaljila Zahod od arabskih držav, zato je pomembno, da se je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sestala z jordanskim kraljem Abdulahom II., ki bo dobil 900 milijonov evrov pomoči. Jordanski premier Bisher Khasawneh pa je v ponedeljek izjavil, da bi poskus izgona Palestincev iz Gaze ali Zahodnega brega pomenil »vojno napoved« Jordaniji. V 11-milijonsko arabsko državo se je sicer zateklo 2,5 milijona palestinskih in milijon sirskih beguncev.
Pet mirovnih načel von der Leynove
Von der Leynova je v ponedeljek predstavila pet načel ureditve Gaze po vojni: nič več dajanja zavetja teroristom, vlada brez Hamasa, nobene prisilne izselitve Palestincev, konec blokade in le kratka prisotnost izraelskih varnostnih sil.
Drugače kot von der Leynova pa premier Benjamin Netanjahu meni, da bi moral Izrael »za nedoločen čas prevzeti odgovornost za splošno varnost« v Gazi, ki je bila okupirana že v letih 1967–2005. »Če ne bomo prevzeli odgovornosti za zagotavljanje varnosti, smo lahko spet priča izbruhu Hamasovega nasilja,« je še dejal v pogovoru za ameriško televizijo ABC. Dopustil pa je možnost »taktičnih premorov, eno uro tu, eno uro tam«, da bi omogočili humanitarne transporte in odhod talcev. Izraelskih načrtov za ponovno okupacijo Gaze ne podpirajo v ZDA, prav tako v ameriški administraciji trdijo, da na mizi ni načrtov za preselitev Palestincev iz Gaze, kar je ena od možnosti, ki so bile omenjene v dokumentu izraelskega zunanjega ministrstva.
