Vrhunec praznovanja 30-letnice založbe bo popoldne v Atriju ZRC, kjer bodo o odnosu do knjig, branja, o pisanju znanstvenih člankov in o branju znanstvene publicistike spregovorili tridesetletniki in tridesetletnice iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU): Vesna Liponik, Tamara Mateša, Ana Reberc in Marko Senčar Mrdaković. Pogovor bo povezoval Boris Kern. Temu bo sledilo še praznovanje ob zvokih didžejev Borke in Woo-D, so sporočili iz ustanove.
Založba ZRC deluje kot preplet produkcije ter založništva znanstvene literature, prodaje knjig in promocije znanstvenih dosežkov. Objavlja znanstveno in strokovno literaturo predvsem s področja humanističnih ved, založniški program pa zajema tudi nekatere družboslovne in naravoslovne vede in izdaje s področja družbenomedicinskih in sorodnih ved.
Izdaja tudi izvirne znanstvene in strokovne monografije, prevode znanstvene literature, slovarje, kritične izdaje virov, znanstvene in strokovne revije, kartografska dela, strokovne priročnike, pa tudi dela v obliki elektronskih medijev, kot so CD plošče, ter avdiovizualno produkcijo, kot so znanstveno-dokumentarni filmi.
V 30 letih je založila skoraj 1400 monografij, 700 revij in 150 drugih enot, ob tem pa še različne povzetke simpozijev, brošure in druge vrste tiska, piše na uradni spletni strani. Med večjimi dosežki založbe je nova različica Slovenskega pravopisa, ki je leta 2001 izšla v 17.000 izvodih, čemur sta sledila še ponatisa v 10.000 in 15.000 izvodih.
Zgodovina samostojne publicistične dejavnosti na ZRC SAZU sega v leto 1993, ko so ustanovili Referat za tisk ZRC SAZU. Pred tem so inštituti, ki delujejo znotraj ZRC SAZU, svoje publikacije izdajali s pomočjo Referata za tisk na SAZU in Referata za namizno založništvo pri ZRC SAZU. Zaslužen za ustanovitev in uveljavitev založbe, ki se je leta 1996 poimenovala kot Založba ZRC, je Vojislav Likar.
Referat za tisk ZRC SAZU je kot svojo prvo knjigo v sodelovanju s Studio humanitatis izdal Svet pod Krimom Ferda Gestrina, sledila je ustanovitev multidisciplinarne Zbirke ZRC, ki je obstajala do leta 2001. Inštituti so postopoma začeli ustanavljati svoje knjižne zbirke. Večina inštitutov ima tako danes vsaj eno zbirko.
Leta 2003 so na ZRC SAZU odprli tudi lastno knjigarno Azil, zatem pa so začeli izdajati še knjige za širšo javnost, kot so popotniški vodniki in stripovske izdaje. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je leta 2009 prevzel tudi izdajanje najstarejše in največje slovenske knjižne zbirke, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, piše v sporočilu za javnost.