Po petih dneh glasovanja na ruskih referendumih o pripojitvi zasedenih ukrajinskih regij Herson, Zaporižje, Doneck in Lugansk k Rusiji, po včerajšnjem zaprtju volišč na rezultate ni bilo treba dolgo čakati. Volilci v vseh regijah so po ruskih navedbah s prepričljivo večino podprli priključitev ozemelj k Rusiji. Glasovanje ni bilo ne svobodno ne pošteno, Rusija kot okupacijska sila tudi ni imela nobene pravice, da na zasedenih ozemljih izvede pripojitvene referendume. Povrh vsega so ruske vojaške patrulje s člani volilnih odborov hodile od vrat do vrat prebivalcev in jih silile, da so glasovali za odcepitev od Ukrajine.
Bodo pripojene regije novo zvezno okrožje?
Ruski predsednik Vladimir Putin bi lahko odlok o pripojitvi regij (te sestavljajo 15 odstotkov ukrajinskega ozemlja) napovedal že v petek, ko bo nagovoril parlament, potrditev dume pa velja le za formalnost, ki ni vprašljiva. Parlament bi lahko o pripojitvi zasedenih ukrajinskih regij glasoval že 4. oktobra. Po poročanju ruskih medijev naj bi vse štiri regije skupaj z že pripojenim Krimom oblikovali v posebno zvezno okrožje, poimenovano Krim. Njegovo vodenje naj bi prevzel Dmitrij Rogozin, skrajni nacionalist, ki je do poletja vodil rusko vesoljsko agencijo Roskosmos. Poročanja ruskih medijev v Kremlju še niso hoteli potrditi.
Rezultati ruskih referendumov na zasedenih ozemljih, katerih veljavnost in rezultat so že ob njihovem začetku minuli teden zavrnili tako v Ukrajini, ZDA kot v Evropski uniji, naj bi prikazovali sliko skorajda soglasne podpore pripojitvi k Rusiji. V Hersonu je po delnih neuradnih rezultatih za vključitev v rusko državo glasovalo 87 odstotkov volilcev, v Zaporižju 93 odstotkov. Podatkov iz Donecka in Luganska še ni bilo. So pa na dodatnih voliščih v Rusiji tamkajšnji prebivalci iz vseh omenjenih regij pripojitev k Rusiji podprli v 97 do 98 odstotkih. Še preden se je končalo glasovanje, je Putin dejal, da je cilj države »rešiti ljudi v teh regijah«. Namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev pa je ponovno zatrdil, da bi Rusija lahko za obrambo pripojenih regij uporabila tudi jedrsko orožje.
Kijev: Referendum ne bo spremenil naše politike
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom že pogovarjal o nadaljnji podpori članic zavezništva ukrajinski vojski. Stoltenberg sicer meni, da so referendumi predstavljali kršitev mednarodnega prava in nimajo nobene legitimnosti. »Ta ozemlja so ukrajinska,« je zapisal v tvitu.
»Rezultati referenduma ne bodo imeli nikakršnega vpliva na ukrajinsko politiko, diplomacijo in na dejanja na bojišču,« je kljubovalno zagotovil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Še preden so razglasili rezultate referendumov, so iz Kijeva Evropsko unijo pozivali, naj proti Rusiji sprejme nove gospodarske sankcije, s katerimi bi Moskvo kaznovali za izvedbo referendumov o pripojitvi ukrajinskih ozemelj k Rusiji. Evropska komisija je sicer začela pripravljati nov sklop sankcij proti Rusiji kot odgovor na nedavno rusko delno mobilizacijo, s katero naj bi Putin dobil večje število vojakov za obrambo štirih ukrajinskih regij.
Z novim sankcijskim paketom naj bi se razširil seznam doslej 1200 ruskih oseb, proti katerim so uvedene sankcije, prav tako pa naj bi komisija pripravljala predlog za dodatne omejitve uvoza ruske civilne tehnologije in morebiti tudi uvoza ruskih diamantov ter drugih luksuznih artiklov. Na seznamu sankcioniranih oseb – pogovori o obsegu sankcij še potekajo – bi se utegnili znajti tudi ljudje, ki so sodelovali pri njihovi organizaciji. Proti tem nameravajo ukrepati tudi v Kijevu. Napovedali so namreč, da bodo vse ukrajinske državljane, ki so pomagali pri izvedbi referenduma, doletele zaporne kazni najmanj pet let.
»Ne bo zadostovalo, da se (Evropska unija, op. p.) omeji zgolj na kozmetične ukrepe. Bolj kot bo blaga reakcija na tako imenovane referendume, večja bo motivacija Rusije za zaostrovanje in pripojitev nadaljnjih ozemelj,« je ocenil Kuleba in pristavil, da se bo iz vsebine osmega sankcijskega paketa EU videlo, kako resno se bo integracija soočila s problematičnimi referendumi.
