Prvi del koncerta se je tako v svoji potopljenosti v 18. stoletje lahko zazdel skorajda preveč premočrten, toda majhne razlike, ki jih je napenjala izbrana klavirska literatura, so se ob mojstru detajla in poživljanja najmanjših glasbenih arabesk vse bolj spreminjale v prečiščene interpretacije, ki iščejo zgolj glasbo. Schiffa smo tako lahko spoznali kot pianista, ki se odmika od sodobne bahave virtuoznosti – ta mu je zgolj nevidno orodje za dosego drugačnih ciljev – tuje mu je tudi koketiranje z glasbenimi in zunajglasbenimi efekti, njegova interpretacija se rojeva zgolj iz glasbe. Tako po eni strani ostaja asketsko odmerjen (izbira tempov, dinamični kontrasti, artikulacija, pedaliziranje), po drugi pa njegovi muzi ne uide niti najmanjša podrobnost – vsak najkrajši lestvični niz pridobi svoje dinamično življenje, tudi izoliran ton poseben zven, enostaven akordski melodični obris pa ekspresiven vzgib. Schiff s svojo interpretacijo ničesar ne pripoveduje, ne išče asociacij, temveč zgolj razkriva najbolj esencialno glasbeno tvarino, zaradi česar se zdi skoraj nekakšen klavirski Buda. Toda razkošen in radodaren Buda.
Drugi del je prinesel ponovno pomenljivo sopostavitev Mozartovega Adagia v h-molu in Schubertove poslednje Sonate v B-duru. Mozartov Adagio se v takšni konstelaciji ni izkazal zgolj s svojo nenavadno ekspresivno harmonijo, temveč z večnim kroženjem osnovnega materiala tudi kot napovedovalec Schubertove »nebeške dolžine«. V tej Schiff ponovno ni iskal možnih zunanjih, torej avtobiografskih vzgibov – delo je nastalo v letu skladateljeve smrti – temveč je tipal za osnovnimi glasbenimi gradniki. Morda je na kakem zavoju zaobšel možno patetiko, a zato razkrival Schubertovo nenavadno melodično milino, vrh pa dosegel presenetljivo s Scherzem, ki je s svojimi številnimi artikulacijskimi detajli postregel s pravim ognjemetom glasbenosti. Ko se je zdelo, da Schiff ne more še bolje dokazati svoje popolne spojenosti z glasbo, me je dotolkel z »branjem« Mozartove Sonate facile, ki smo jo najbrž igrali vsi. A tudi v tem komadu za učeče se je Schiff našel toliko glasbe in nalezljivega elana, da smo z lahkoto odmerili lastno majhnost v primerjavi s tem glasbenim titanom. Najbrž ne samo poslušalci in amaterji.
