Kihanje, srbenje in izcedek iz nosu so praviloma prvi bolezenski pojavi, ki spremljajo hladnejše mesece. S skupno besedo jim pravimo nahod, ki je najpogosteje sestavni del prehlada. Zaradi različnih vzrokov je vzdražena nosna sluznica. Nahod je pogost, predvsem pa zelo nadležen, saj ga ne moremo nadzorovati, lahko pa vplivamo na njegov razvoj in potek. Eden prvih in tudi najpogostejših mehanizmov je tvorjenje večje količine sluzi. To je treba odstranjevati, saj vsebuje velike količine mikroorganizmov in njihovih strupenih izločkov.
Prva obrambna linija
Po skoraj vročih dneh v oktobru je sledila hitra ohladitev, ki ima pluse in minuse. A če nismo med letom krepili odpornosti, smo kmalu začutili zobe nadležnega prehlada. Kakšno vlogo torej pri vsem igra nos? Nosna votlina je glavna vstopna pot zraka v dihala. Prva obrambna črta nosu pa so številne dlačice, ki zadržijo večje prašne delce, ki z vdihavanjem pripotujejo v nos. Vsi nosni prehodi od vrha nosu do grla so prekriti s tanko plastjo sluzi in migetalkami. Ta sluz je dobrodošla; zadržuje bakterije in manjše prašne delce, da ti ne potujejo dalje. Migetalke ali cilije praviloma utripnejo 10-krat do 15-krat na sekundo in potiskajo sluz od nosnega vhoda proti žrelu. Migetalčna sluznica se običajno očisti z dihanjem ali pa z izpihanjem nosa v robec, vendar se včasih v nosu kljub temu nabere umazanija in postane zamašen. Umazano sluz navadno izpihamo ali izkašljamo iz grla, lahko jo tudi pogoltnemo.
Dihajmo skozi nos
Zakaj? Ker je to enostavno bolj zdravo. Zrak se na poti skozi nos z dlačnim mehanizmom in s pomočjo sluznice očisti prašnih delcev in ovlaži na 95-odstotno vlažnost. Vdihnjeni zrak se zadrži in vrtinči v nosnih školjkah in se tako segreje na 31 stopinj Celzija. Pri tem sodelujejo številne krvne žilice, ki vzdržujejo stalno temperaturo v nosni votlini. Vdihavanje zraka skozi usta lahko vodi v zaplet. Pogosto se zgodi, da smo smrkavi ali pa se nam nos zamaši. Takrat smo prisiljeni dihati skozi usta. To pogosto vodi do vnetij žrela, sapnika ali celo bronhijev. Čutne celice so na stropu nosne votline in omogočajo vonjanje. Prav je, da smo ob vsakem nenavadnem vonju pazljivi in da takoj preverimo, od kod in zakaj se širi, saj lahko tako preprečimo morebitno okužbo našega telesa ali pa tudi nesrečo (denimo požar, zastrupitev s pokvarjeno hrano ali pijačo in podobno). Z zaznavanjem vonja smo lahko hitro opozorjeni na vonjave, ki prinašajo nevarnost (denimo snovi, ki se žgejo, vnetljive snovi). Z vohom tudi določimo, od kod prihaja vonj.
Kaj je higiena nosu?
Tako kot si vsaj dvakrat na dan ali po vsaki jedi umijemo, temeljito očistimo zobe, danes že marsikdo zjutraj poskrbi za izpiranje nosu. Higiena nosu ni samo pihanje iz nosa in čiščenje odvečnih nesnag, ampak tudi izpiranje. Slednja navada lahko olajša mnoge težave z zdravjem, kot so alergije, težave s sinusi, zamašen nos, cejenje iz nosu, nepravilno delovanje ušes, kašelj, boleče grlo, astma, smrčanje, izpostavljenost onesnaženju. Na voljo so fiziološke raztopine, ki jih lahko pripravimo tudi sami, in raztopine morske vode. Je pa res, da moramo biti pri samostojni pripravi pozorni, saj bolj koncentrirana raztopina na primer odtegne iz sluznice vodo in jo tako še bolj izsuši. V tem primeru ne velja princip več je bolje.
Redno izpiranje nosu je še posebej koristno jeseni, ko vsi okoli nas obolevajo za prehladnimi ali alergijskimi obolenji. Ravno tako velja za obdobja epidemij, denimo gripe. Če je nos prenapolnjen s sluzjo, tudi najboljša in najdražja zdravila ne morejo odpraviti otekline in vnetja, saj zdravila odtečejo skupaj s sluzjo v žrelo, bolnik pa jih pogoltne, ne da bi bil deležen želenih in pričakovanih učinkov.
