V Franciji, ki je predvsem zaradi brezplačnega vrtca že vrsto let prva v Evropi po rodnosti, se je lani glede na leto 2022 število rojstev zmanjšalo za 6,6 odstotka. Gre za največji tovrstni padec po letu 1945. Na to naj bi vplivala podražitev življenjskih stroškov. Poleg podnebnih sprememb naj bi zaupanje v prihodnost, brez katerega se ženske težko odločijo za otroka, zmanjšala tudi vojna v Ukrajini. Sicer se v Franciji že od leta 2010, ko je po izboljšanju razmer v vrtcih na svet prišlo 832.000 otrok, število rojstev zmanjšuje. Lani je prvič padlo pod 700.000. V 21. stoletju se je pač treba otroku veliko posvečati, z njim se je treba na primer učiti in delati domače naloge. Ženske so v ta namen vse manj pripravljene žrtvovati poklicno kariero, tiste brez otrok pa so vse redkeje stigmatizirane.
Vendar Francija še vedno ostaja prva po rodnosti v EU, in to z 1,68 otroka na žensko. Slovenija je malce nad evropskim povprečjem, ki je 1,53. V Italiji je z 1,24 otroka na žensko to povprečje eno najnižjih v EU. Na svetu je z 0,8 otroka zadnja Južna Koreja.
Nacionalisti se bojijo, da bodo Francozi izginili
Kljub velikemu padcu rodnosti se je lani število Francozov povečalo. Več se jih je namreč rodilo (678.000) kot umrlo (631.000), pri čemer se je po koncu pandemije precej zmanjšala smrtnost. Prebivalstvo pa bo v Franciji naraščalo, tudi ko bo smrtnost večja od rodnosti, zaradi okoli 180.000 priseljencev na leto. V Italiji jih je sicer še veliko več, a kljub temu število prebivalcev pada.
Bolj desno in nacionalistično usmerjeni francoski politiki pa zaradi velikega zmanjšanja števila rojstev bijejo plat zvona. »Če ne bomo podpirali rojstev, bomo izginili,« je dejal 28-letni Jordan Bardella, vzhajajoča zvezda skrajne desnice. Podobno kot italijanska premierka Giorgia Meloni meni, da se je treba migracijam postaviti po robu z več rojstvi.
Približno takšno politiko načrtuje tudi predsednik Emmanuel Macron, menda zato, da bi si zagotovil absolutno večino poslancev s pomočjo desne stranke republikancev. Še isti dan, ko je francoski statistični inštitut INSEE objavil zgoraj omenjene podatke, je Macron oznanil »veliki načrt« proti neplodnosti in zmanjševanju rodnosti. Med drugim hoče za oba starša uvesti polno plačani šestmesečni porodniški dopust namesto sedanjega 16-tedenskega. Sam nima otrok, a pravi, da gospodarstvo in družba ne smeta onemogočati želje po otroku.
Če žensko telo postane predmet politike
Feministična združenja v napovedanih ukrepih, Macronovem vojaškem izrazu »ponovno demografsko oboroževanje« in v njegovi skrbi za večjo rodnost vidijo ponovno pojavljanje natalitetne politike, ki naj bi se vmešavala v intimno in zasebno sfero žensk. »Maternice niso nekaj, s čimer bi se lahko ukvarjala država,« je za televizijo TF1 dejala goreča feministka Sandrine Rousseau, sicer poslanka Zelenih. Dejala je še: »Ni nacionalne nevarnosti. Takšne govore (kot ga je zdaj imel Macron) pa smo videli v najhujših obdobjih naše zgodovine, ko je žensko telo postalo predmet politike.«
Pri tem je mislila na kolaboracionistično vlado klerofašistične vichyjske Francije (1940–1944), ki je ženski pripisovala predvsem vlogo rojevanja in skrbi za otroke. Dolg porodniški dopust, ki ga zagovarja Macron, naj bi žensko odtujil od njenega delovnega mesta, torej bi škodil poklicni karieri, v kateri vsak človek vidi izpolnitev sebe. Feministke se ob vse večji robotizaciji proizvodnje tudi sprašujejo, zakaj bi bil to problem, če je manj otrok. Ali pa hoče Macron tako kot Putin imeti več vojakov? Sicer se je politika rojstev v Franciji prvič pojavila, potem ko je Prusija leta 1870 v vojni premagala Francijo, česar naj bi bile krive Francozinje, ki so v desetletjih pred tem rodile veliko manj otrok kot Nemke.