Povorke se je udeležilo več kot 3.500 oseb, Festivala in Paradne aktivnosti, pa je v skupnem številu obiskalo okoli 5.000 oseb. Parado so zaznamovale grožnje, sovražni govor, nasilje in napadi. Med drugim so se posamezniki in skupine izživljali nad mavričnimi zastavami, ki so jih ukradli, nato pa sežgali in posnetke objavili na družbenih omrežjih. Udeleženke kulturno-političnega programa Paradnega dne so na Kongresnem trgu obmetavali z jajci, storilec pa je dogajanje posnel in ga prenašal na družbenem omrežju, medtem pa so mu njegovi podporniki ploskali ter pisali o različnih načinih, kako bi pripadnike LGBTQI skupnosti pobili. Tarče nasilja so bile tudi druge LGBTQI+ organizacije, prostori in lokal Pritličje.
Predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec je na tiskovni konferenci izpostavila, da so z ostalimi organizacijami v zadnjih dneh prejeli številna pričevanja in prijave nasilja nad LGBTQI+ osebami, ki so se dogajala pred, med in po Paradi. Opozarjajo, da so napadene, vandalizirane in zastraševane osebe v več primerih poklicale policijo ali pa so se nahajale le nekaj metrov stran od nje, ta pa se na nasilje ni ustrezno odzvala. Storilcev namreč ni popisala niti jih ni preganjala. Še več; žrtve pričajo o istem vzorcu: policija je bila nepodporna, odvračala jih je od prijav in jim zatrjevala, da tako pač je, da bo danes tega pač veliko in da ne morejo nič, da naj se osebe, ki so doživele nasilje, s tem sprijaznijo.
Nasilja sistematično ni obsodil skoraj nihče
Predsednica društva Simona Muršec meni, da nasilja z izjemo predsednice republike in predsednice DZ pristojni niso sistematično obsodili. Kot poudarja, je homofobno in transfobno nasilje močno pretreslo LGBTQI+ skupnost. K ukrepanju je v izjavi za javnost pozvala tudi policijo, ki da naj bi prijavitelje nasilja odvračala od prijav.
»Draga vlada, spoštovani premier Robert Golob, kje ste? Tri dni smo čakale in čakali na ostro obsodbo homofobnega nasilja iz sovraštva z vaše strani. Po treh dneh pa dobili ohlapno izjavo, da “moramo vložiti dodatne napore k spodbujanju strpnosti in zagotavljanju varnosti”? Ali to sistematično nasilje nad manjšinsko in marginalizirano skupnostjo morda ni vaš problem? A sovražna politična in družbena klima nista odraz problemov naše družbe, nezadostnega delovanja institucij in političnega hujskanja proti najšibkejšim? Dr. Golob, storilce kaznivih dejanj je treba prijeti in kaznovati. In treba je uvesti sistemske in strukturne spremembe, ki bodo preprečevale nastajanje in razraščanje nasilja iz sovraštva do LGBT-oseb, migrantk in migrantov ter drugih manjšin. V Kazenski zakonik, v njegovo izvrševanje, v izobraževalni sistem, v usposabljanje policistov. Kaj konkretnega boste naredili v zvezi z omenjenim? Kako boste izpolnili volilne zaobljube o družbi spoštovanja in sprejemanja?«
»Spoštovani Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, ali se vam ne zdi problematično, da se v tej državi že desetletja trudimo, da bi žrtve nasilja le to prijavljale policiji, bi policiji zaupale in bi lahko pričakovale, da policija opravlja svoje delo ter zaščiti žrtve pred sistematičnim, s sovraštvom prepojenim nasiljem? To, o čemer danes pričamo, niso neki mali delikti, to niso neprijetna razgrajanja - to je sistematično organizirano nasilje iz sovraštva nad družbeno stigmatizirano skupino oseb, ki je napadana zaradi svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza. Govorimo o diskriminaciji, zločinih iz sovraštva in sovražnem govoru - oteževalnih okoliščinah vsakega prekrška in vsakega zločina. Priča smo hujskanju k najhujšim oblikam nasilja nad LGBT-populacijo, vključno s hujskanjem k poboju.«
»Spoštovana Ministrica za pravosodje, Dominika Švarc Pipan, kako boste poskrbeli, da bodo tovrstni zločini preganjani, pravno obravnavani in ne pospravljeni v predale, ignorirani, samo še ena nevšečnost?«
Sovražni govor je zloraba pravice do svobode izražanja
Predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije Katarina Bervar Sternad je pojasnila, da je sovražni govor zloraba pravice do svobode izražanja, kazniva dejanja, izvršena zaradi osebne okoliščine žrtve, pa so dvakrat zavržno dejanje. Pristojne institucije je pozvala, naj same opravijo svoje delo in poslanstvo, vse žrtve in priče nasilja pa je pozvala k posredovanju podatkov o incidentih na Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki bo uporabila pravna sredstva zoper povzročitelje.
