Kot je razvidno iz letnega poročila, cilja Nata zopet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP. Manj so porabile le Španija (1,24 odstotka), Belgija (1,21 odstotka) in Luksemburg (1,01 odstotka). Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je poudaril, da je le 11 od 31 članic zavezništva lani za obrambne izdatke namenilo dva odstotka bruto domačega proizvoda ali več - to so ZDA, Poljska, Združeno kraljestvo, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva.
Poljska je s 3,92 odstotka BDP, ki jih je namenila za obrambo, na prvem mestu celo prehitela ZDA, ki je za ta namen lani porabila 3,24 odstotka BDP. Avtorji poročila pričakujejo, da bo letos dvoodstotni prag doseglo 18 držav.
Ob tem je Stoltenberg izpostavil, da članice Ukrajini ne zagotavljajo dovolj streliva, kar naj bi botrovalo temu, da so ruske sile na fronti ukrajinsko vojsko potisnile nazaj. Izrazil je potrebo po tem, da vlade držav članic sprejmejo odločitve za povečanje naložb v obrambno industrijo in s tem povečanje proizvodnje. Kljub pobudam Bruslja v tem pogledu namreč 27 članic EU precej zaostaja za lansko obljubo Kijevu, da mu bodo priskrbele milijon topniških izstrelkov na mesec.
