Lani se je v Sloveniji po podatkih Agencije za varnost v prometu (AVP) pripetilo 1484 prometnih nesreč z udeležbo kolesarja, kar 60 odstotkov po krivdi kolesarja. Število nesreč se je povečalo za desetino. Skrb zbujajoče so naslednje številke za leto 2022: 11 mrtvih kolesarjev, 241 huje poškodovanih, več kot tisoč lažje. In še dva podatka, ki res dvigneta obrvi. Delež umrlih kolesarjev je med vsemi žrtvami prometnih nesreč v letu 2022 znašal skoraj 13 odstotkov, kar je največ v obdobju zadnjih petih let. V obdobju zadnjih petih let je delež hudo poškodovanih udeležencev v prometu najvišji prav med kolesarji. Od vseh huje poškodovanih je namreč kolesarjev skoraj več kot četrtina!
»Kar 63 odstotkov umrlih kolesarjev ni uporabljalo čelade. Kljub temu da je ta obvezna za vse mlajše od 18 let, svetujemo uporabo tudi vsem drugim. Med vožnjo s kolesom je prepovedano uporabljati mobilni telefon, lani pa je bilo kar 907 tovrstnih kršitev, kar pomeni povečanje za 36 odstotkov v primerjavi z letom 2021,« so opozorili na AVP. Voznike motornih vozil AVP in policija posebej opozarjata, da je od leta 2021 predpisana bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, ki znaša najmanj meter in pol. »To je še toliko pomembneje, kadar kolesarje prehitevajo večja vozila, kot so avtobusi in tovorna vozila. Tesno prehitevanje je ne le prepovedano, temveč za kolesarje izjemno nevarno!« opozarja AVP.
Najpogostejši vzroki za kolesarske prometne nesreče so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje. »Dogaja se še, da kolesarji vozijo po cestah, čeprav vzporedno s cesto poteka kolesarska steza ali kolesarska pot. Na njih je vse več voznikov e-skirojev, ki so tihi in hitri, zato je pomembno, da sta obe kategoriji udeležencev pozorni druga na drugo, saj si delita skupno prometno površino,« še dodajajo na AVP.
Letos že štiri smrtne žrtve
Tudi letošnji statistični podatki niso najbolj spodbudni. Do konca prejšnjega tedna se je pripetilo že 240 kolesarskih prometnih nesreč. To je sicer manj kot v enakem obdobju lani, a kaj ko so v njih umrli že štirje kolesarji. Lani v enakem obdobju eden. Dejstvo pa je, da se je sezona kolesarjenja komaj začela. Daleč največ kolesarskih nesreč se namreč zgodi junija, julija in avgusta. Zelo »nevaren« je tudi september, v zadnjih petih letih je v tem mesecu umrlo devet kolesarjev, kar je toliko kot junija. Letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih tudi osem voznikov e-koles, k sreči so se te nesreče končale brez hujših posledic.
»Pri načrtovanju cestne infrastrukture je treba upoštevati najbolj ogrožene skupine v prometu, pešce in kolesarje. Kolesarjenje je namreč v Sloveniji že več let v razmahu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje,« je dejala v. d. direktorice AVP Simona Felser. Podatki lanske ankete kažejo, da 27 odstotkov ljudi kolesari zelo pogosto, dodatnih 24 pa pogosto. Vsaj štirikrat na teden kolesari več kot 13 odstotkov ljudi. Letno je po nekaterih ocenah prodanih že več kot 100.000 koles. »Vse več je električnih koles, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah so lahko posledice precej težje,« še opozarja Simona Felser in dodaja, da je nujno, da se aktivnosti za večjo varnost kolesarjev izvajajo na vseh področjih prometne varnosti, od varne infrastrukture, prometne vzgoje in usposabljanja do nadzora ter razvijanja strpne prometne kulture.
