Luka Gašparič, ki mu sodijo zaradi poskusa umora njegove prijateljice Maje J., ki jo je v noči na četrti september predlani v Mestnem parku v Mariboru poskušal umoriti z nožem, sekiro in golimi rokami, na sojenju molči, na pripornem naroku pa se je zagovarjal, da se spominja vsega pred dogodkom in po njem, samo napada ne. Kakor da bi doživel blackout, to pomeni popolno izgubo spomina za dogodek, ki se je zgodil v bližnji preteklosti.
V sodni preiskavi je sodišče za oceno obtoženčeve psihe angažiralo sodnega izvedenca s področja psihiatrije Petra Preglja. Ta teden je izvedeniško mnenje predstavil tudi v živo, pred petčlanskim sodnim senatom, ki mu predseduje Danila Dobčnik Šošterič. Psihiater je povedal, da je ob pregledu sodnega spisa, medicinske dokumentacije in ob pogovoru s preiskovancem ocenil, da se je pri Gašpariču pojavila prilagoditvena motnja po dejanju in odvzemu prostosti. Da bi imel kakšno psihično motnjo pred dejanjem in v času dejanja, Pregelj ni ugotovil, je pa v mnenju zapisal, da je obtoženi med obravnavanim dogodkom (poskusom umora, op. p.) doživel delno amnezijo, kar je skladno s tem, da je doživljal intenzivna čustva. »Vendar to, da se nečesa ne spomni, ni bistveno vplivalo na njegovo sposobnost razumevanja pomena dejanja in sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja,« je poudaril psihiater, kar z drugimi besedami pomeni, da je bil Gašparič v času poskusa umora prišteven.
Obramba s svojo strokovno pričo
Njegova zmožnost razumeti pomen dejanja in se obvladovati je bila zaradi močnih čustev sicer nekoliko zmanjšana, nikakor pa ne bistveno, je vztrajal Pregelj – tudi po tistem, ko sta ga zagovornika obtoženega, odvetnika Žiga Podobnik in Uroš Miklič, soočila z ekspertizo psihiatra Mladena Vrabiča, v kateri je ta kritiziral Pregljevo delo, pri čemer je treba poudariti, da Vrabič v procesu zoper Gašpariča ni sodni izvedenec. Predstavlja zgolj strokovno pričo, ki jo je obramba naročila na lastno pest in tudi sama plačala. Sodišče Vrabičevo pričanje načrtuje na nadaljevanju sojenja 12. aprila, odločilo pa je tudi, da bo opravilo soočenje psihiatrov.
Med postavljanjem vprašanj sodnemu izvedencu Preglju je obrambo med drugim zanimalo, zakaj v svojem mnenju ni povzel mnenja vseh v sodni preiskavi zaslišanih prič. Odvetnik Podobnik je pri tem omenil pričanje treh policistov, ki so izpovedali, da je bil Gašparič ob prijetju zmeden, odsoten in praznega pogleda. »S citati sem povzel dele pričanj, ki so bili pomembni. To ne pomeni, da drugega pričanja nisem upošteval pri izdelavi mnenja,« je poudaril psihiater.
Višji tožilec Darko Simonič, ki je spisal obtožnico zoper Gašpariča, ni mogel mimo opazke, da je obramba pričanje policistov povzela selektivno, zato je spomnil tudi na pričanje drugih policistov, ki odsotnosti, praznega pogleda in zmedenosti pri obtoženem v noči prijetja niso opazili. Policist Vasja Fric je pričal, da je Gašparič deloval flegmatično, brskal je po telefonu, ko so mu rekli, naj ga odloži, je to tudi storil. Policist Gregor Damiš je pojasnil, da bi zaprosil za zdravniško pomoč, če bi zaznal, da je osumljeni odsoten ali da ne razume dogajanja.
Enako je povedal policist Boris Pučko, ki je prvi komuniciral z Gašparičem in policijskim kolegom predlagal, da mu odvzamejo prostost. V trenutku, ko ga je vprašal za dokumente, je namreč uvidel, da išče nahrbtnik, ki so ga policisti v bližini žrtve našli malo pred tem, ko se je osumljeni vrnil na kraj zločina po pozabljeno prtljago. Policistovo ostro oko je opazilo tudi praske na prstih Gašpariča. Ko ga je vprašal, od kod poškodba, mu je osumljeni dejal, da je padel s kolesom, policist pa je podvomil o tem. V mladeniča je posvetil s svetilko in opazil madeže na njegovi trenirki, za kar se je kasneje izkazalo, da je bila kri Maje J.
Morilsko orodje ostaja v spisu
Oblačila obtoženega so bila zaradi zapleta z odvzemom prostosti in (ne)pouku o pravicah na kraju prijetja pozneje izločena kot dokaz, prav tako njegov telefon, še pred vložitvijo obtožnice sicer izločena iz kazenskega spisa, prav tako telefon, ni pa sodišče sledilo obrambi v zahtevi za izločitev preostalih, prav tako zelo trdnih dokazov proti obtoženemu poskusa umora.
Med dokazi tako še vedno ostaja morilsko orodje (nož in sekira), ki ga je Gašparič, ko je bežal s kraja zločina, odvrgel v bližnji grm in preiskovalcem dan po napadu na policijski postaji – kjer je bil o svojih pravicah zagotovo poučen, saj je podpisal dokument o tem – to tudi povedal. Med dokazi je ostal tudi telefon žrtve, iz katerega izhaja, da jo je v noči na 4. september lani prav Gašparič zvabil v park, in to z zvijačo, da je pri akvariju pustil škatlo s sporočilom zanjo. Ko se je dekle od prijatelja na Koroški cesti vračalo k svojemu očetu, ki živi blizu parka, je pred spanjem zavilo do akvarija po omenjeno škatlo, Gašparič pa se ji je približal izza hrbta in jo z nožem in sekiro presenetil v trenutku, ko napada ni mogla pričakovati. Samo po glavi ji je prizadejal 20 poškodb, z udarci, nožem in kuhinjsko sekiro, s katero ji je odsekal tudi palec leve roke. Da je preživela, se lahko Maja J. zahvali dekletu in fantu, ki sta bila naključno v parku in slišala njeno kričanje, policistovi prvi pomoči, ki jo je ohranjal pri zavesti do prihoda reševalcev, in seveda zdravnikom, ki so ji z operacijo uspešno sanirali globoke rane, iz katerih je hudo krvavela.
