Selektor Uroš Zorman je sprva na prve priprave v Ljubljano povabil 21 igralcev, na nedeljski zbor jih je prispelo 14 in opravilo prvi trening, preostala sedmerica pa je zaradi klubskih obveznosti prišla v slovensko prestolnico z upravičenim dnevom zamude. Z njegovega prvotnega seznama izbrancev sta zaradi poškodb odpadla levi zunanji igralec Aleks Vlah (Aalborg) in desnokrilni rokometaš Blaž Janc (Barcelona): Vlah si je nedavno poškodoval desni gleženj, Janc pa še vedno ima težave z ahilovo tetivo na desni nogi.
Zato je Zorman namesto njiju v reprezentanco povabil leva zunanja igralca, 22-letnega Petra Šiška (Gorenje) in pet let starejšega Aleksa Kavčiča (Zagreb). A slovenski tabor je nato predvčerajšnjim doživel še eno neprijetno presenečenje. Reprezentant Stefan Žabić, član Celja Pivovarne Laško, si je znova izpahnil prst na roki (pred tem že na ligaški tekmi proti Gorenju) in je moral takoj k zdravniku ter na nato bolniško, selektor pa je v izbrano vrsto poklical Matica Suholežnika, nekdanjega Žabićevega soigralca v Celju in zdajšnjega člana Zagreba.
Selektor ostaja optimist
Slovenci so včeraj v Stožicah opravili še zadnji trening pred tekmama s Srbijo. »Če ne bi bilo poškodb in odpovedi, bi bilo vse skupaj seveda precej lepše in boljše. Pred tokratnimi pripravami sem bil prepričan, da nas bo čakal mirnejši teden, brez stresov in tekmovalnega pritiska, vendar so imeli fantje izven igrišča veliko marketinških in drugih obveznosti. Zato je bila energija na popoldanskih treningih občasno prisotna tudi v valovih – od super 'tajminga' do stanja, da so bolj ali manj zgolj še hodili po igrišču. Kljub temu vseeno upam, da bomo lahko ta teden ocenili za uspešnega,« pravi selektor Uroš Zorman.
Na tekmah s Srbijo v Črnomlju in Kočevju je njegov glavni cilj, da bi vsi igralci ostali zdravi in nepoškodovani. »Tekmi bosta za nas pomembni predvsem s taktičnega vidika: da bomo lahko na igrišču odigrali čim več stvari, ki smo si jih zamislili in trenirali v Ljubljani, tako v napadu kot v obrambi. V vseh taktičnih elementih igre bomo skušali vztrajati čim dlje, da bi tako lahko videli, kakšne napake in pri katerih stvareh jih delamo, da bi jih lahko kasneje odpravili, kateri igralci najbolj 'pašejo' v naš sistem igre... Na obeh tekmah bomo seveda šli na zmago, še posebej, ker igramo doma, v polnih dvoranah in super vzdušju, toda izid vseeno ne bo najpomembnejši,« napoveduje Zorman. S Tonijem Gerono, Špancem na selektorski klopi Srbije, se bo skušal dogovoriti tudi za igranje po 21 reprezentantov na obeh straneh in večje število minut odmora na tekmi: »Seveda je nemogoče zrotirati 21 igralcev v 60 minutah, a se bodo nekateri vsaj ogrevali pred tekmama, malce 'pošutirali' na gol in 'prešvicali'. Zakaj bi se torej obremenjeval z razmišljanjem, katerih 16 reprezentantov bo igralo, če pa jih imam na razpolago kar 21?«
Poseben trening v vojašnici
»Ko selektor Zorman pade v nezavest« – takšen je bil prvi del glavnega naslova včerajšnje šokantnega sporočila na elektronski pošti s strani Rokometne zveze Slovenije (RZS), v nadaljevanju pa je nato pisalo še naslednje: »...in ga je potrebno prek minskega polja prenesti na varno«. Toda na srečo je bilo to sporočilo zelo daleč od prave resnice, ampak je šlo zgolj za del »team buildinga«, ki sta ga prva brigada Slovenske vojske in Center vojaških šol iz Maribora pripravila za člane slovenske reprezentance v športni dvorani vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani. Ti so morali na poligonu opraviti s tremi različnimi preprekami: na prvem so morali na nosilih prenesti nezavestnega člana ekipe prek improviziranega minskega polja, na drugem slednjega rešiti skozi okno stavbe, na tretjem pa je morala celotna ekipa premostiti improvizirane nevarne ovire.
Reprezentančni kapetan Jure Dolenec je zaradi težav z mišico zelo malo igral na zadnjih dveh tekmah svojega kluba Limoges v francoski ligi pred prihodom v Ljubljano, toda zdaj je že vse v redu. »Na pripravah smo skušali osvežiti številne taktične zamisli, živeti skupaj kot ekipa in pridobiti na moštvenem duhu. Že pred to akcijo so bile tovrstne stvari na visoki ravni, vendar nikoli ne škodi, če je vse skupaj še bolje,« se zaveda Jure Dolenec. Pred tekmama s Srbijo 34-letni Škofjeločan meni: »Vedno pravim, da ko se igra za reprezentanco, pravih prijateljskih tekem pač ni. Vsako je seveda potrebno zmagati, ker igraš za svojo državo in zastavo. Upam, da bodo vsi fantje dobili priložnost za igro, da nekateri, ki jih prej ni bilo zraven ali pa so bili bolj malo, selektorju pokažejo, v kakšni formi so in kaj so sposobni prispevati za našo reprezentanco. Je pa tekmovalni naboj seveda drugačen na prijateljskih tekmah v primerjavi z resnimi, uradnimi, in to je tudi glavna razlika.«
