Dan po prvem krogu predsedniških volitev v Franciji sta zmagovalca vsak na svoj način vstopila v dvotedensko tekmo pred drugim krogom. Aktualni predsednik Emmanuel Macron je takoj krenil med volilce, kot da bi hotel nadoknaditi tisto, kar je zamudil zaradi poznega začetka kampanje in opazne zadržanosti do neposrednega stika s Francozi. »Prišel sem, da bi vas prepričal, a tudi poslušal,« je rekel volilcem v Denainu na severovzhodu Francije. Mesta si ni izbral naključno. Čeprav je na nacionalni ravni v nedeljo zmagal s 27,8 odstotka glasov, je Macron v Denainu končal šele na tretjem mestu. Tu je močan delavski razred, severovzhod države je tudi utrdba skrajne desničarke Marine Le Pen. Za njo se je v Denainu na drugo mesto uvrstil skrajni levičar Jean-Luc Melenchon.
In zlasti privržence slednjega zdaj nagovarja Macron, saj veljajo za morda odločilen del volilnega telesa v drugem krogu. Le Penova je v nedeljo na drugem mestu dobila 23,15 odstotka glasov, približno toliko, kot so ji napovedovale ankete, ki so precej natančno napovedale tudi podporo Macronu. Opazno pa so podcenile Melenchona. Kot so kazali včerajšnji uradni rezultati, je dobil kar 21,95 odstotka glasov in je torej za Le Penovo in drugim mestom zaostal za vsega 1,2 odstotne točke, česar ni napovedala nobena raziskava javnega mnenja.
Po Melenchonove volilce
Ankete so tudi pokazale, da bi dobra četrtina Melenchonovih volilcev v drugem krogu podprla Macrona, slaba četrtina Le Penovo, polovica pa ne bi šla volit. A prav te bosta zdaj oba glasno nagovarjala, saj gre praktično za desetino udeležencev nedeljskih volitev (volilna udeležba je bila sicer 74,8-odstotna). Melenchon Macrona enako kot pred petimi leti sicer ni podprl, vsaj neposredno ne. Dejal je le, da niti en glas ne sme iti Le Penovi, s čimer je mogoče pojasniti, zakaj velik del njegovih volilcev razmišlja o volilni abstinenci 24. aprila. Iz Melenchonovega tabora so Macronu, ki ga imajo za zagovornika višjih slojev, sporočili, da se bo moral za glasove njihovih podpornikov potruditi, kot je dejal vodja kampanje Manuel Bompard.
Le Penova se včeraj še ni podala med ljudi. Vodstvo njenega Nacionalnega zbora se je sestalo, da bi pripravilo strategijo za naprej. Danes bo imela tiskovno konferenco, na kateri bo predstavila svojo vizijo »poživitve demokracije«, potem pa bo predvidoma šla na turnejo po podeželski Franciji. Že pa je napovedala, da bo v primeru zmage poskusila sestaviti vlado narodne enotnosti.
Republikanka prosi za donacije
Ena velikih povolilnih tem v Franciji je tudi nadaljnji zaton, skorajda kolaps nekoč dominantnih francoskih strank, socialistične na levi sredini in republikanske na desni sredini. Še na parlamentarnih volitvah leta 2012 sta denimo skupaj osvojili več kot štiri petine sedežev v parlamentu, iz njunih vrst pa so prihajali predsedniki vse do leta 2017, ko je zmagal Macron. Zdaj je kandidatka socialistov, pariška županja Anne Hidalgo, dobila 1,8 odstotka glasov, republikanka Valerie Pecresse pa 4,8 odstotka.
Rezultat Pecressove sploh izstopa, saj je nekaj časa veljala za resno konkurentko Macronu, pa tudi zato, ker je dobila skoraj pol manj podpore, kot so ji napovedovale vse ankete. Končna številka je za republikance zelo pomembna in zlovešča. Po francoskih zakonih je treba dobiti vsaj pet odstotkov podpore, da država povrne slabo polovico stroškov kampanje, skupno do največ osmih milijonov evrov. Pecressova je glede na ankete verjetno sklepala, da se bo to zgodilo. Zdaj pa so republikanci ostali brez tega denarja, zato Pecressova prosi svoje privržence za donacije, saj da stranki grozi finančni zlom. Znaten del sredstev za kampanjo je sicer prispevala sama.
