Številka trinajst je pregovorno negativna, kar je v 13. etapi kolesarske dirke po Španiji na svoji koži občutil branilec lanske zmage, Belgijec Remco Evenepoel (Soudal-Quick Step). Drugače pa je z nizozemskim moštvom Jumbo-Visma, ki si je prav v petek verjetno že zagotovilo zmago na Vuelti. Po novem ima kar tri kolesarje na prvih treh mestih skupnega seštevka.
Na trasi od Formigala do vrha prelaza Tourmalet (134,7 km), ki je vsebovala največ višinskih kilometrov na kilometer ceste na letošnji španski pentlji, Jumbo-Visma niti za kilometer ni prepustila stvari naključju. Po vrednostnih točkah je bila v petek četrta najtežja etapa letošnje trase, a Nizozemci so že v četrtek razlagali, da gre za kraljevsko etapo. Karavana je prispela na francosko ozemlje Pirenejev in se tam spopadla z dvema vzponoma ekstra kategorije. Branilec zmage Remco Evenepoel je že na ponedeljkov prosti dan iskal koalicijo v pelotonu, saj se je dobro zavedal ekipne premoči čebel: »Združimo moči in skupaj poskušajmo napasti Jumbo-Vismo.«
A Jumbo-Visma je poskrbela, da se morebitni »politični« lobi ne bi uresničil. Od samega začetka so navili ritem, ki je bil premočan za večino tekmovalcev. Že ob prečkanju vzpona ekstra kategorije na Aubisque (16,5 km, 7,1 %) je v težave zapadel prav Evenepoel. Skupina na čelu glavnine je štela le še 15 kolesarjev, kar pet jih je bilo v rumeno-črnem dresu in tudi koalicijska zaveza ne bi prišla več do izraza. »Kolesarstvo ni dirkanje v simulatorju. Takšni dnevi se dogajajo,« so bili razočarani v ekipi Soudal-Quick Step in priznali, da je imel Evenepoel le slab dan, na cilju pa je zaostal več kot 27 minut.
V Franciji se počuti kot doma
Po tem, ko je v težave zapadel Evenepoel, je bil pogled na pobeg oziroma čelo dirke pretežno rumeno-črn, z nekaj odtenki modre, rdeče in bele ter zelene, saj so bili zraven le še člani UAE Emirates, Movistarja, Bahrain-Victoriousa in Bore-Hansgrohe. Izgledalo je, da se pri najboljšem moštvu na dirki igrajo igro mačke z mišjo. Jasno je bilo, da gredo po novo etapno zmago, vprašanje je bilo še, za koga dirkati. »Končna zmaga Seppa Kussa bi bila zame in za ekipo sanjski scenarij,« je pred etapo dejal še eden od zvestih pomočnikov čebel Robert Gesink. Ameriškemu kavboju, ki je imel pred začetkom etape na sebi rdečo majico vodilnega, sta »uslugo dolžna« tudi še prva kapetana ekipe Primož Roglič in Jonas Vingegaard.
Etapa se je končala na legendarnem vzponu ekstra kategorije Tourmalet, ki navadno skrbi za ekstremne bitke na francoskem Touru. To pa je domači teren Vingegaarda, saj je bil Danec najboljši v zadnjih dveh izvedbah. Na svojem »domačem« terenu se je Jonas Vingegaard odlično počutil tudi v petek, prišel je do etapne zmage, a skupnega vodstva ni ogrozil: »Ne bi si mogel izbrati boljšega dne za zmago, saj danes rojstni dan praznuje moja hčerka Frida.«
Popolno prevlado sta na drugem in tretjem mestu dopolnila Sepp Kuss in Primož Roglič. Ker je bil Vingegaard še edini kolesar moštva brez etapne zmage, mož v rdečem in slovenski as na njegov napad od daleč nista reagirala. Zasavski orel ni pokril niti napada Kussa, ki se je brez težav otresel kolesarjev preostalih ekip. V zadnjem kilometru je za popoln dan poskrbel Roglič, ki je v manj kot kilometru izničil prednost Kussa in s tem nakazal, da je ob morebitnih težavah Američana prvi mož ekipe. »Od starta smo šli na polno. Prvi, drugi, tretji, kaj še hočemo več,« je morda ključno etapo dirke opisal Primož Roglič.