Postopek odstranitve najbolj ogroženih objektov zaradi lanskih poplav in plazov naj bi bil predvidljiv, prizadetim pa naj bi zagotavljal pravno varstvo. Postopek, ki je podrobneje opisan na spletnih straneh vlade, med drugim narekuje, da mora služba vlade za obnovo najprej identificirati ogrožene objekte in objaviti seznam tistih, ki so predvideni za odstranitev. Sledijo izdelava podrobnega strokovnega mnenja za vsak objekt posebej, javna razgrnitev mnenja, pri čemer imajo vsi, zlasti pa lastniki objekta, možnost podati pripombe.
Tako naj bi postopki denimo potekali na območju občin Luče in Ljubno, kjer je vlada minuli teden na podlagi strokovnih mnenj sprejela sklepe za odstranitev prvih dvajset najbolj ogroženih objektov po lanski ujmi. Zdaj naj bi vsak objekt ocenil uradni cenilec, potem pa bodo imeli lastniki objektov možnost izbire med odškodnino, nadomestitvenim objektom, te bo gradila država, in nakupom obstoječe nadomestne nepremičnine. A v praksi postopki niso tako preprosti – nekateri lastniki ogroženih objektov na primer opozarjajo, da njihove pripombe v postopku niso bile upoštevane, drugi ugotavljajo, da v občinah, kjer živijo, sploh ni primernega nadomestnega zemljišča, tretji s strahom pričakujejo cenitve nepremičnin.
Mimo postopkov za ogrožene objekte
S takšnimi težavami se že danes sooča naša sogovornica Urška Kovač Mrak, prebivalka Škofje Loke in predstavnica civilne iniciative Varuhi Sore, ki so jo prizadele lanske avgustovske poplave, zdaj pa ji, kot pravi, preglavice povzročajo nizka cenitev njene nepremičnine in iskanje nadomestnega zemljišča brez pomoči države. V nasprotju z ogroženimi objekti v Lučah in Ljubnem njen objekt – kljub temu da ga želita občina in direkcija za vode odstraniti – ni bil uvrščen na seznam evidentiranih objektov za odstranitev, sama odstranitev pa ne poteka po postopku, ki je predviden za ogrožene objekte. Njenega objekta tako do danes, kot pravi, ni pregledal noben strokovnjak geološke, hidrološke ali gradbene stroke. Ponudbo za odškodnino, po kateri bi se morali z družino iz hiše preseliti, je prejela zgolj na podlagi sestanka s predstavniki občine: »Z direkcije za vode ali občine se ni oglasil nihče, da bi preveril, v kakšnem stanju je objekt. Kolikor vem, tudi sicer noben objekt v Škofji Loki po poplavah ni bil strokovno pregledan.«
Alternativna rešitev: poplavljeno pritličje
Po sestanku s predstavniki občine je naša sogovornica od občine in direkcije za vode prejela cenitveno poročilo, v katerem pa je bila ocenjena vrednost nepremičnine po njenem mnenju bistveno prenizka. Zaradi dvoma o verodostojnosti poročila je dala cenitev izdelati še sama. Razlika med poročilom, ki ga je pripravila sodna cenilka po naročilu občine in direkcije, ter poročilom, ki ga je pripravil sodni cenilec po naročilu lastnice, je bila precejšnja – cenitev direkcije je bila za okoli 150.000 evrov nižja. »Ko smo s tem soočili občino in direkcijo za vode, so nas zavrnili, rekoč da je odkup naša izbira med več alternativnimi rešitvami in da pogajanja zato ne pridejo v poštev. A alternativne rešitve, kot jih sami imenujejo, so prej sredstvo za izsiljevanje kot resne alternative. Naša hiša namreč leži neposredno ob reki. Povedano po domače, pod nami je reka, v sredini smo mi, protipoplavni zid, ki ga načrtujejo, pa naj bi postavili nad nami. Pred poplavami bi bile torej zaščitene hiše nad nami, mi in naši neposredni sosedje pa bi bili postavljeni v strugo in izpostavljeni na milost in nemilost poplavam. Alternativna rešitev, ki so nam jo pri tem predlagali, je, naj spodnjo etažo spremenimo v neuporabno površino in z odprtjem vrat in oken pustimo, da skozi hišo ob poplavah teče voda, stene pa zaščitimo s hidrofobnimi materiali. To je povsem nesprejemljivo. Tudi po oceni strokovnjaka, statika, ki smo ga prosili za mnenje. Moč spodjedanja temeljev hiše je ob poplavah tako intenzivna, da jih lahko spodkoplje – kolikor se to ni zgodilo že lani – in s tem ogrozi stabilnost objekta. V času lanskih poplav je gladina vode na našem domu segala do dva metra visoko, spodnja etaža je bila do stropa zalita z vodo, polno fekalij, nafte in drugih zdravju škodljivih snovi. Reka je imela izjemno močan tok, v katerem so plavala debla dreves, razni stebri in drugo, kar je pred seboj rušilo tudi grajene objekte. Takšne zasilne rešitve torej za varnost naše družine niso sprejemljive. Dobesedno bi spali nad deročo vodo. Govoriti, da je to alternativna rešitev, je metanje peska v oči,« nam je razložila sogovornica.
Drugih možnosti z družino za zdaj nimajo. V nasprotju z lastniki ogroženih objektov, ki jih obravnava služba vlade za obnovo, njihovi družini pristojni po njenih besedah niso ponudili niti možnosti nadomestitvene gradnje niti pomoči pri iskanju nadomestnega zemljišča. »Postavljeni smo pred nemogočo izbiro: ali sprejmemo odškodnino, s katero v Škofji Loki ne moremo kupiti zemljišča in postaviti nove hiše, ali pa tvegamo varnost svoje družine in premoženja ob vnovičnih poplavah,« je opozorila Urška Kovač Mrak.
Moti jih, kot pravi, tudi odnos oblasti, ki vzbuja vtis, da skuša od njih izsiliti preselitev v zameno za nizko odškodnino. Pred dvema tednoma so tako na primer prejeli dopis direkcije za vode, v katerem jih postavljajo pred dejstvo, naj do konca aprila bodisi sprejmejo ponujeno odškodnino, v nasprotnem primeru pa da se bodo »s protipoplavnimi ukrepi primorani umakniti« s parcele. »Sprejmite ponujeno ali pa bomo pustili, da vas poplavi. Tako razumemo sporočilo direkcije. Poplavljeni smo že zaradi dogodka, ki se nam je zgodil, zelo prizadeti. Izgubili smo ogromno vsakodnevno nujno potrebnih stvari, od oblačil, čevljev, športne opreme do centralne peči, toplotne črpalke, ozimnice, vrta, tudi zelenjavnega, ki nam je zadoščal za samooskrbo. A se država po vsem tem do nas obnaša tako mačehovsko, da izgubljamo še zadnje upanje, da si sploh kdaj opomoremo,« je sklenila naša sogovornica.
Direkcija: Odškodnino lahko odklonijo
Z vprašanji – kako je bila sprejeta odločitev, da je objekt v Škofji Loki treba odstraniti, zakaj nepremičnina ni bila strokovno pregledana, zakaj ni na seznamu ogroženih objektov, zakaj lastnikom ni bila ponujena pomoč pri iskanju nadomestnega zemljišča, zakaj prihaja do tolikšnih razhajanj med cenitvami in kako je lahko alternativa odstranitvi objekta sploh ukrep, kot je hidrofobni premaz – smo se obrnili na občino, vladno službo za obnovo in ministrstvo za naravne vire in prostor oziroma direkcijo za vode, a konkretnih odgovorov nismo dobili. »Občina je le koordinator med investitorjem ter našimi občankami in občani. Investitor je direkcija za vode,« so nam odgovorili z občine.
Na direkciji za vode so medtem svoje cenitve zagovarjali s tem, da so osebe, ki so cenitve izdelale, sodne izvedenke oziroma sodne cenilke za gradbeno stroko in kmetijska zemljišča. A podobno velja tudi za za 150.000 evrov višjo cenitev, ki jo je naročila lastnica nepremičnine, saj je tudi to izdelal sodni cenilec za stvarno premoženje. Na direkciji so zapisali tudi, da je glede na to, da »s stranko pogovori še potekajo, prenagljeno govoriti o odkupu objekta in morebitnih alternativnih rešitvah«, a to ne drži, saj so lastnici nepremičnine že poslali cenitev in ji določili rok za odobritev ponudbe do konca minulega meseca. Na vprašanje, kaj lahko stori oseba, če je cenitev občutno nižja od pričakovane oziroma od druge cenitve, pa so na direkciji nonšalatno odgovorili, da lahko »stranka ponujeno odškodnino odkloni oziroma je ne sprejme«.