Vloga žensk se v inženirskih poklicih zagotovo povečuje, je pa še vedno delež zaposlenih žensk v teh poklicih manjši. Nizek odstotek vsekakor škoduje vsem naravoslovno-tehničnim vedam, saj se s tem izgublja del talentov. Mislim, da je ključna uravnoteženost moških in žensk in da se izkoristi ves človeški potencial. Tudi ženske bistveno prispevamo k reševanju problemov človeštva v 21. stoletju, zato se mi zdi nujno usmerjati tudi dekleta v te poklice.
Zakaj ste se odločili za prestop iz akademskega sveta v svet gospodarstva?Želela sem se preusmeriti v nekaj bolj aplikativnega, bolj oprijemljivega. Akademsko okolje mi je dalo dobre temelje in znanje, ki sem ga nato nadgrajevala v industriji in uspešno izpeljala nekaj projektov.
Kako vzbuditi zanimanje za naravoslovne poklice med mladimi dekleti?V podjetju se trudimo spodbujati mlade za tehnična področja, tako da v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami organiziramo naravoslovno-tehnične delavnice za osnovne šole in ponujamo možnost počitniškega dela dijakinjam in dijakom. Tako na praktičen način spoznajo inženirski poklic, pridobijo nove izkušnje in se lažje odločijo za nadaljnje šolanje. Zgolj pasivno poslušanje in opazovanje ni dovolj. Poudarek bi moral biti na življenjskih, praktičnih in otipljivih pogledih.
Kako pomembna je sposobnost predstavitve teh poklicev?Zelo pomembno se mi zdi, da se mlajšim generacijam predstavi poklice na konkretnih projektih, izzivih in težavah, s katerimi se soočamo v industriji. In da se jim predstavi, kako vsak posameznik prispeva k soustvarjanju rešitev prihodnosti na področju naravoslovja.
Kako ste začeli karierno pot?Svojo karierno pot sem začela kot mlada raziskovalka na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer sem se ukvarjala s preučevanjem inhibicije oziroma preprečevanja korozije različnih kovin. Procesi na površinah kovin predstavljajo tako eksperimentalni kot teoretični izziv, zato je moje raziskovalno delo vključevalo tako računalniške simulacije kot eksperimentalno laboratorijsko delo. Tukaj sta na mojo karierno pot zelo pomembno vplivala mentorja prof. dr. Ingrid Milošev in prof. dr. Anton Kokalj, ki sta me vpeljala v problematiko korozije kovin in mi predstavila, kako lahko kot posameznica prispevam k razumevanju in reševanju korozijskih procesov. V času doktorskega študija sem se v glavnem posvečala računalniškim simulacijam na atomističnem nivoju. Četudi korozijske eksperimente izvedemo pod točno določenimi pogoji, mehanizmi o delovanju korozijskih inhibitorjev ali zaščit niso povsem razjasnjeni. Zato je uporaba računalniških simulacij zelo pomembna, saj omogoča boljše razumevanje kemijskih procesov na površinah kovin. Prav tako je takšno razumevanje pomembno pri načrtovanju novih in izboljšanih korozijskih inhibitorjev ali zaščitnih prevlek, saj ima vsaka še tako majhna izboljšava pri korozijski zaščiti kovin velik ekonomski pomen. Pristop, ki sem ga uporabljala, je med najnaprednejšimi pri raziskovanju na področju korozije, saj sem eksplicitno obravnavala interakcije med nekaterimi gradniki korozijskega sistema, vključno z ustreznim opisom interakcije med molekulo inhibitorja in površino kovine na fazni meji trdno-tekoče. Na podlagi simbioze molekulskega modeliranja in korozijskih eksperimentov sem potrdila splošno domnevo, da adsorpcijske lastnosti molekul vplivajo na njihovo učinkovitost inhibicije korozije. Rezultati, ki sem jih pridobila, so pomemben prispevek k znanosti.
Kdaj ste se zaposlili v Kolektor Group?Leta 2013, na oddelku za raziskave. Moja prva naloga je bila razvoj in implementacija plazemskega procesa za naprševanje funkcionalnih kovinskih prevlek v proizvodnjo komponent za elektro- in avtomobilsko industrijo. Slednje je zajemalo vse od načrtovanje stroja, optimizacije plazemskega procesa, karakterizacije vzorcev, preverjanja nove tehnologije in izdelkov do delujočih prototipnih izdelkov in tehnoloških postopkov ter implementacije procesa v proizvodnjo. Površino materialov ali izdelkov lahko izboljšamo na več načinov, s spremembo obstoječega materiala ali z nanosom nekih funkcionalnih prevlek, s katerimi potem načrtno spreminjamo ali ustvarjamo neko površinsko lastnost materiala, na primer tribološke lastnosti (hrapavost, obrabna zdržljivost, trenje), električne in termične lastnosti, korozijsko odpornost, lahko pa tudi izboljšamo interakcijo pri spajanju z drugimi materiali. Namesto da bi pri izdelavi v celoti uporabili neki drag material, ki zagotavlja določene funkcionalne lastnosti, se lahko odločimo za cenejši material in nanesemo funkcionalno prevleko. S tem vplivamo na zmanjšanje materialnih stroškov in povečanje dodane vrednosti izdelkov. Plazemske postopke še naprej vpeljujem v proces izdelave novih komponent in izdelkov, kjer bi radi zamenjali obstoječe mokre kemijske postopke s suhim ekonomičnim in okolju prijaznejšim plazemskim postopkom. Drugo področje, ki sem ga odprla s svojim prihodom v Kolektor, so raziskave korozijskih procesov na hibridnih in magnetnih komponentah ter pogonskih sistemih za avtomobilske aplikacije.
Se počutite koristni?Zelo, ker v avtomobilski industriji nikoli ne zmanjka izzivov. Največji izziv mi predstavlja sledenje novim tehnologijam in zahtevam avtomobilske industrije. Na podlagi teh je potem treba definirati, kaj bo določena komponenta oziroma izdelek prestal v svoji življenjski dobi v realni aplikaciji, in temu primerno zastaviti zahteve in testiranja ter dostikrat tudi že predvideti rezultate. Projekti, pri katerih delam, niso strogo kemijsko usmerjeni, ampak so multidisciplinarni. Tako da sem se morala kar veliko novega naučiti in se še danes učim.