»Težko je verjeti, da se v Evropi 21. stoletja lahko dogajajo takšna grozodejstva, a to je realnost. Tu so bili umorjeni in mučeni ukrajinski civilisti, stanovanjske hiše in drugo civilno infrastrukturo pa so bombardirali. To je vojna, v kateri moramo zmagati«, je v izjavi dejal Nauseda.

Iz Poljske so pred tem sporočili, da so se Nauseda in preostali voditelji - poljski predsednik Andrzej Duda, estonski predsednik Alar Karis in predsednik Latvije Egils Levits - sestali v poljskem mestu Rzeszow blizu meje z Ukrajino, preden so se skupaj vkrcali na vlak za Kijev.

Namen obiska naj bi bil izraziti podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v boju proti ruski invaziji. »Naš cilj je podpreti predsednika Zelenskega in obrambne sile Ukrajine v tem odločilnem trenutku,« je dejal svetovalec poljskega predsednika Jakub Kumoch.

Celotnega programa obiska štirih predsednikov zaradi varnostnih razlogov sicer niso razkrili, vendar naj bi po Kumochovih besedah obiskali »s simbolnega vidika najpomembnejša prizadeta območja«.

Prvotno se je štirim voditeljem želel pridružiti tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil v torek na obisku na Poljskem, vendar je ukrajinska vlada nakazala, da ta v Kijevu ni dobrodošel ter da bi jim bolj ustrezal obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza.

Sedanji predsednik in nekdanji zunanji minister Steinmeier se doma in v tujini sooča s kritikami zaradi svoje prijateljske politike do Moskve, kar je sicer po navedbah AFP nedavno priznal kot napako.

Torkovo sporočilo Ukrajine, da Steinmeierjeva prisotnost v Kijevu ni zaželena, je sicer izzvala precej neodobravanja in obžalovanja pri številnih nemških politikih. Oglasil se je tudi Scholz in izrazil nezadovoljstvo ter dejal, da je bila ta poteza »nekoliko neugodna«.

»Predsednik je želel iti v Ukrajino in lepo bi bilo, da bi ga sprejeli,« je kancler po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal za radio rbb. Tiskovni predstavnik nemške vlade Wolfgang Büchner ob tem ni želel komentirati, ali bi bil tudi Scholz pripravljen oditi v Ukrajino.

Rusija zavrnila zamenjavo ukrajinskih vojakov za zajetega proruskega politika

Rusija je Ukrajino opozorila, naj se »pazi«, potem ko je ta v torek aretirala proruskega politika Viktorja Medvedčuka. V Kremlju so zavrnili ponudbo Kijeva, da Medvedčuka zamenjajo za zajete ukrajinske vojake, in obenem posvarili, da bi se lahko že kmalu v zaporu znašli tisti, ki ga zadržujejo.

Ukrajinska varnostna služba je v torek sporočila, da je aretirala Medvedčuka - vidnega proruskega poslanca, v preteklosti enega najvplivnejših ukrajinskih politikov, ter hkrati enega najbogatejših ljudi v Ukrajini, ki zaradi tesnih vezi z Moskvo velja za zelo kontroverzno osebnost, med drugim naj bi bil ruski predsednik Vladimir Putin tudi boter njegovi hčerki.

Nekaj dni po začetku ruske invazije je Medvedčuk pobegnil iz hišnega pripora, sedaj pa so ga ukrajinske sile v posebni operaciji prijele. Že lani so v Ukrajini proti njemu sprožili postopek zaradi izdaje in poneverb, sam pa vse obtožbe zanika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je objavil fotografijo Medvedčuka v ukrajinski uniformi in z rokami v lisicah, je danes Rusiji ponudil njegovo zamenjavo za zajete ukrajinske vojake.» Ruski federaciji predlagam zamenjavo tega vašega tipa za naše fante in dekleta, ki so sedaj v ruskem ujetništvu,« je dejal v video nagovoru, objavljenem na Telegramu.

S tem pa je izzval ostro reakcijo Moskve. Najprej se je oglasil nekdanji predsednik in premier Rusije, zdaj pa namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev.

»Te spake, ki same sebe označujejo za ukrajinske oblasti, pravijo, da želijo iz Medvedčuka izsiliti priznanje, hitro in pošteno, ga obsoditi in ga nato zamenjati za vojne ujetnike (...) Ti ljudje bi morali paziti in ponoči dobro zaklepati vrata, da ne bodo sami postali tisti, ki se jih bo izmenjevalo,« je bil oster Medvedjev.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kasneje dodal, da bo Kremelj pozorno spremljal usodo Medvedčuka in da k temu poziva tudi evropske politike, »glede na to, da jih vedno tako močno skrbi svoboda govora«. Postopek proti njemu je označil kot politično motiviran, hkrati pa zavrnil možnost izmenjave, saj da gre za »ukrajinskega državljana in tujega politika«.