Po koncu druge svetovne vojne se je poročila s Heinzem Furchtsamom, nekdanjim vodjo ene od zloglasnih enot SS, ki je umrl leta 1972. Kasneje je delala kot administrativna delavka na severu Nemčije, a jo je lani, po šestinsedemdesetih letih, končno ujela dolga roka pravice. Obtožnica jo je bremenila, da je sodelovala pri umoru več kot 11.000 ljudi, sojenje Furchnerjevi pa je potekalo na sodišču za mladoletnike v Itzehoeju, saj je bila v času domnevnih kaznivih dejanj stara le 18 let. Začetek sojenja so morali sicer preložiti, saj je pobegnila, ker se ni mogla sprijazniti s tem, da ji bodo sodili. Ko so jo kmalu zatem našli, je na sodišču izjavila le: »Žal mi je za vse, kar se je zgodilo. Obžalujem, da sem bila takrat v Stutthofu. To je vse, kar lahko povem.« Ta mesec se je sojenje končalo in Irmgard Furchner so spoznali za krivo obtožb za pomoč pri umorih in obtožb za pomoč pri poskusih umorov. Sedeminsedemdeset let po koncu druge svetovne vojne se je zaprla še ena mračna mapa grozodejstev, ki nas bodo preganjala še zelo dolgo – v upanju, da se ne bodo nikoli več ponovila.