Ko kolesari Tadej Pogačar (UAE Emirates), se zdi, kot da vrtenje pedal ne zahteva pretiranega truda, saj je videti lahkotno. Seveda je to daleč od resnice. Toda Slovenec je na Giro prišel zgolj z enim ciljem, skupno zmago, zato vselej, ko se mu ponudi najmanjša priložnost, to zagrabi z obema rokama. Nič drugače ni bilo v sobotni in nedeljski etapi. Ker je imela osma cilj v klanec, je to znal izkoristiti sebi v prid, tako da je dobil sprint sedmerice, dan pozneje pa je na najdaljši etapi – merila je 214 kilometrov, a je vendarle sodila med lažje – skupaj z moštvenimi kolegi samo skrbel, da si kdo od bližnjih konkurentov ne bi nabral zajetnejše prednosti. To mu je uspelo z odliko, 27. mesto (v sprintu glavnine je zmago slavil Nizozemec Olav Kooij) je bilo enako zmagi, saj je pred Kolumbijcem Danielom Martinezom (Bora-Hansgrohe) v skupnem seštevku ohranil slabe tri minute prednosti.
Če bi želel, bi si Slovenec v soboto na zaključnem, 14,7 kilometra dolgem vzponu lahko prikolesaril tudi občutnejšo prednost, a so se v moštvu odločili, da ne bo napadal, temveč bo zgolj nadzoroval konkurente. S pobegom je že prej poskusila skupina, v kateri sta bila tudi Romain Bardet in Georg Steinhauser (sin zmagovalca dirke po Sloveniji leta 1994 Tobiasa Steinhauserja), ki sta bila v skupnem seštevku dovolj visoko, da bi lahko ogrozila Pogačarjevo rožnato majico.
V boju za zmago ostali le najmočnejši
Njegovi kolegi so poskrbeli, da si ubežniki niso nabrali večje prednosti, na zaključnem vzponu pa so jih tudi ulovili. V boju za zmago so ostali le najmočnejši, ki so lahko sledili ritmu Domna Novaka in pozneje Rafala Majke. Načrt UAE Emirates sicer ni bila etapna zmaga, a je športni direktor Mauro Gianetti priznal, da so Pogačarja moštveni kolegi prepričali, naj se zanjo vendarle poteguje. Uspelo mu je. »Mislim, da so si moji sotekmovalci želeli etapne zmage, takoj ko smo preživeli prvi daljši kategorizirani vzpon z Mikkelom Bjergom. Vrnil se je v skupino in je ves čas lovil ubežnike. Bjerg in Laengen sta opravila izjemno dobro delo do zadnjega vzpona, in ko sem videl, da so naši fantje še vedno pravi, sem bil prepričan, da lahko spet zmagamo, čeprav te zmage pred začetkom nisem pričakoval. Vedeli smo, da je v takih ciljih Martinez močan, zato sem ga imel za glavnega tekmeca. Pričakoval pa sem tudi napade drugih posameznikov, kot sta jih uprizorila Tiberi in Arensman. Na njih sem bil pripravljen in dejansko sem tudi imel vse pod nadzorom. Pa še Majka mi je pomagal, opravil je super delo, tako kot vsi drugi. Res je bilo lepo še enkrat zmagati tu,« se je smejalo Tadeju Pogačarju, ki se je v Prati di Tivu zmage veselil že leta 2021 na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Zanj je bila to že tretja etapna zmaga na letošnjem Giru.
Ubežnika Narvaeza ujeli tik pred ciljem
Čeprav nedeljska etapa s ciljem v Neaplju ni bila zahtevna, je nekaj manjših vzponov zahtevalo pozornost Pogačarja in njegove ekipe. Zelo aktiven je bil dvakratni svetovni prvak, Francoz Julian Alaphilippe, na koncu pa je kazalo, da bo Ekvadorcu Jhonatanu Narvaezu uspel napad, a so ga ujeli tik pred ciljem. Za zmago so se tako udarili sprinterji, najmočnejše noge je imel Nizozemec Olav Kooij (Visma Lease a Bike). »Moja prva etapna zmaga na tritedenski dirki je bila tisto, kar sem iskal, ekipa pa se je po nesrečnem prvem tednu zelo potrudila. Fantje so me v zaključnem sprintu postavili v idealen položaj. Šlo je na tesno, upam pa, da mi bo v prihodnosti na največjih etapnih dirkah uspelo slaviti še več takšnih zmag,« je bil dobre volje Nizozemec.
Mnogi so se čudili, ko so dolgo časa v ospredju glavnine gledali Pogačarja, a je bil tam zato, ker je želel pomagati moštvenemu kolegu Juanu Molanu, ki je bil na koncu tretji. »Hotel sem se mu oddolžiti, saj on ves čas pomaga meni. Žal to ni bilo dovolj za zmago, drugi so bili hitrejši. Sem pa zadovoljen, ker je etapa minila brez večjih pretresov,« je povedal Pogačar in dodal, da bo današnji prosti dan preživel v Neaplju ter si privoščil dober kapučino in pico. Med drugimi Slovenci je bil zelo aktiven tudi Luka Mezgec, a višje od 19. mesta ni zmogel, Jan Tratnik in Domen Novak pa sta varčevala z močmi. Po današnjem prostem dnevu kolesarje že jutri čaka zahtevna etapa z zaključnim 18 kilometrov dolgim vzponom prve kategorije na Bocca della Selvo.
