Ne zgodi se pogosto, da dva slovenska športnika na isti dan slavita zmago, kaj šele da jo slavita v istem športu. A zgodilo se je ravno to, kolesarja Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) in Primož Roglič (Jumbo-Visma) sta bila najboljša na dirkah Pariz–Nica in od Tirenskega do Jadranskega morja. Njuno končno slavje je bilo pričakovano, saj sta bila razred zase in sta še enkrat potrdila, da sodita med najboljše na svetu.
Štiriindvajsetletni kolesar s Klanca pri Komendi je svoje mojstrstvo pokazal že z zmagama v četrti in sedmi etapi, v nedeljo pa je dobil še zaključno. V vseh treh primerih na enak način, ko je v zaključni klanec strl tekmece. Tudi največjega konkurenta, Danca Jonasa Vingegaarda (Jumbo-Visma), ki je z zaostankom 1:39 minute zasedel končno tretje mesto. Na zadnji etapi je bil nekaj časa med ubežniki tudi Jan Tratnik (Jumbo-Visma), a si ubežniki niso prevozili večje prednosti. Za Slovenca je to že 55. zmaga v karieri, v letošnji sezoni pa je zmago slavil že devetkrat. Za primerjavo: lani je v celotnem letu slavil 16 zmag. »Nikoli še nisem dirkal tukaj. V začetku marca sem bil v preteklosti nekajkrat na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Vedel sem, da dobro kolesarim v prvih tednih sezone, zato so bile moje sanje dobiti Pariz–Nico. Da mi je to uspelo, je neverjetno. Pravijo, da je napad najboljša obramba. Te ceste zelo dobro poznam, tu opravim veliko treningov. Poznam tudi svoje noge za zadnji vzpon, zato sem točno vedel, koliko truda lahko vložim, da pridem kar najhitreje do vrha zadnjega vzpona. Matematika se mi je obnesla, dobro sem izračunal,« je na cilju dejal Pogačar, ki sicer živi le nekaj kilometrov stran, v Monte Carlu. »Tekmeci so bili zares močni, da stojim na vrhu stopničk z Gaudujem in Vingegaardom, pa je poseben občutek, saj sta sijajna kolesarja. Tudi če do konca sezone ne dobim nobene dirke več, sezona ne bo slaba,« se je smejalo kolesarju številka ena s svetovne lestvice, ki je v karieri dobil že 13 večdnevnih dirk, kar ga med aktivnimi kolesarji uvršča na četrto mesto za Kolumbijcem Nairom Quintano (20), Britancem Chrisom Froomom (17) in rojakom Primožem Rogličem (17).
Slednji je bil še kako nasmejan, potem ko si je pot do uspeha na dirki med morjema tlakoval s tremi zaporednimi zmagami na prejšnjih etapah. V zadnji, sprinterski v okolici San Benedetta del Tronta, pa je varno pripeljal do cilja v času glavnine. Ciljni sprint je sicer dobil Belgijec Jasper Philipsen (Alpecin-Deceunick). »Izkušnje govorijo, da ni konec, dokler se dirka uradno ne konča,« so bile njegove besede previdnosti po sobotni etapi, po nedeljski pa je dodal: »Zelo sem zadovoljen z načinom, kako sem prišel do zmage. Ta je bila zelo zapletena, veliko je bilo kolesarjev okoli mene, veliko je bilo napadov, poskusov, zato je bilo težko vse nadzorovati. Lepo se je vrniti na dirke na tak način, z zmago. Užival sem ves teden. Pred tednom sem pričakoval le, da bom trpel. Še bolje je zmagati, ko tega ne pričakuješ. Občutek pred Girom je zelo dober.« Zasavec si je sicer večino prednosti pred tekmeci nabral z bonifikacijskemi sekundami, saj jih je zbral kar 30 za tri etapne zmage v sprintih manjših skupin. V karieri pa je števec zmag premaknil na številko 69. Oba Slovenca sta sicer v prvih dveh tednih marca zamenjala vlogi, potem ko sta pred tem zadnji dve sezoni dirkala ravno obratno, Pogačar od Tirenskega do Jadranskega morja, Roglič na Pariz–Nica. Zanimivo, da je 33-letni Kisovčan v Franciji slavil znova po letu 2019.
