V Franciji bodo danes pod strogimi varnostnimi ukrepi potekale slovesnosti ob 14. juliju, ko država praznuje vstajo pariškega ljudstva leta 1789, s katero so predstavniki tretjega stanu, ki so se razglasili za nacionalno skupščino, dobili odločilno podporo v boju proti kraljevemu absolutizmu. Le dobrih deset dni je namreč minilo od konca nemirov, v katerih je sodelovalo okoli 8000 najstnikov iz revnih predmestij, ki sicer štejejo okoli šest milijonov prebivalcev, po rodu večinoma iz severne Afrike.
Tako bodo oblasti med 13. in 15. julijem mobilizirale prav vseh 130.000 policistov in žandarjev. Kot je sporočil notranji minister Gérald Darmanin, bo vsak večer v francoskih mestih razporejenih 45.000 policistov in žandarjev z oklopnimi vozili in helikopterji. V pripravljenosti bo tudi 40.000 gasilcev, če bi spet prišlo do zažiganja smetnjakov, avtomobilov in javnih zgradb. Iz Litve se je še z vrha Nata oglasil predsednik Emmanuel Macron z besedami: »Če bo prišlo do incidentov, bomo posredovali z največjo odločnostjo!«
Nemiri sicer ne bi bili kakšna posebnost ob tem prazniku. V nekaterih predmestjih do njih pride vsako leto, le da je tokrat to še toliko bolj mogoče. Kot je spomnil Darmanin, so lani policisti 13. in 14. julija pridržali 807 oseb, zažganih je bilo 749 avtomobilov, ranjenih pa 55 policistov.
Kdo je pravi Francoz
Predvsem v severnih predmestjih Pariza so tokrat odpovedali vse slovesnosti z ognjemetom, saj župani menijo, da ne morejo zagotoviti varnosti. Še vedno pa je bilo mogoče sinoči uživati v ognjemetih v več francoskih mestih. Macronova vlada je pred dnevi prepovedala prodajo, prevoz in zasebno uporabo pirotehničnih sredstev. Mladi uporniki so jih v petih dneh nemirov tako široko uporabljali proti policistom, avtomobilom in javnim zgradbam, da niso več sinonim za praznovanje, ampak za kršenje javnega reda in miru.
Za nekatere Francoze pa praznovanje francoske revolucije z njenimi naprednimi idejami tudi zato ne bo brez nelagodja, ker je reakcionarna desnica v ofenzivi, kljub svoji pasivnosti v času nemirov pa se krepi skrajna desničarka Marine Le Pen. Praktično vsi politiki desno od Macrona, ki menda tudi ni več sredinski, vidijo vzroke za nedavne upore v predmestjih v priseljevanju in etničnem izvoru mladih upornikov, ne pa v tem, da so izpostavljeni getoizaciji s slabimi šolami, revščini in agresivnosti policije. Ko je pred nekaj dnevi Darmanin dejal, da je 90 odstotkov povzročiteljev sedanjega vandalizma francoskih državljanov, mu je senatorka iz vrst desnih republikancev (ki jim je sicer Darmanin sam pripadal do leta 2017) odvrnila: »Pravite, da je velika večina aretiranih Francozov. A to danes nič več ne pomeni. Vprašanje je, na kakšen način so Francozi.« Francozi, ki so po rodu iz Afrike, naj bi bili manj Francozi kot tisti, ki imajo svoje prednike v Franciji ali na primer v Italiji, kot jih ima sedanji voditelj republikancev Eric Ciotti, ki nekoč desnosredinsko stranko usmerja v skrajno desno. Satirični tednik Le Canard enchaîné se sprašuje, ali se morda bliža čas, ko bo treba spremeniti ustavo, ker za radikalno desnico, ki ima vse večjo prevlado tudi v Franciji, niso vsi državljani pravi Francozi.
