Simone de Beauvoir: Strta ženska (Hiša poezije)
Francozinja Simone de Beauvoir je znana po mnogih delih, s katerimi je globoko zaznamovala družbo svojega časa. Borka za pravice žensk, ki se sicer dolgo ni imela za feministko, je pomembno vplivala na to gibanje – tudi z romanom Strta ženska, v katerem v obliki dnevniških zapisov predstavi žensko, ki je povsem predana možu. Nima izobrazbe in službe, a ju tudi ne pogreša, saj jo dom, družina in mož povsem izpolnjujejo. Kaj pa, ko hčerki odrasteta in se razkrije moževo razmerje z drugo žensko?
Dušan Šarotar: Nikomah poroča (Goga)
Pisatelj, pesnik, scenarist in fotograf Dušan Šarotar, ki se je v svojih delih pogosto posveča holokavstu in usodi judovske skupnosti v svojem domačem Prekmurju, je tokrat napisal knjigo, katere vsebina se giblje med poezijo in prozo. Trideset fragmentov se bere kot poročilo popotnika Nikomaha (domnevnega Aristotelovega sina), ki ni na odisejskem popotovanju, polnem dogodivščin, pač pa je na poti introspekcije in iskanja smisla. Delo je opremljeno s fotografijami, ki jih je posnel avtor sam.
Nadežda Mandelštam: Spomini (Beletrina)
Pisateljica Nadežda Mandelštam (1899–1980), žena enega največjih ruskih pesnikov Osipa Mandelštama (1891–1938), ki je umrl v stalinističnem taborišču, je o svojem življenju, ki ga je zaznamovala brutalnost Stalinove vladavine, napisala knjigo spominov, ki je v slovenskem prevodu prvič izšla leta 1980. Delo, v katerem bralec naleti tudi na Pasternaka in druge sodobnike, v osveženi izdaji med drugim prinaša pretresljivo zgodbo o tragični usodi Mandelštama, ki si je drznil nasprotovati oblasti.
Karel Čapek: Tovarna Absolutnega (KUD Police Dubove)
V antiutopičnem romanu iz leta 1922, ki sedaj prvič izhaja v slovenščini, je veliki češki literat Karel Čapek naslikal prihodnost, v kateri izum stroja, ki iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije, namesto pričakovane blaginje prinese obilo pasti za družbo. Vzniknejo skrajne verske sekte, zruši se svetovni trg, vse skupaj pa vodi v vojno. Roman, ki svari pred posledicami nekontroliranega razvoja znanosti, je dobrih sto let po izidu še vedno, če ne celo še bolj aktualen.
Nino Haratišvili: Osmo življenje (Mladinska knjiga)
Kako dobro poznate Gruzijo in njeno zgodovino? Priložnost za širjenje obzorij se ponuja v romanu na čez tisoč straneh, ki je gruzijsko-nemški pisateljici Nino Haratišvili prinesel nominacijo za mednarodno Bookerjevo nagrado, in ki skozi glasove sedmih žensk, pripadnic sedmih generacij iste rodbine, razgrinja preteklost in sodobnost gruzijskega naroda. Zgodbe ljubezni in izdaj se prepletajo z zgodbami stalinističnih čistk, vojn in političnih pretresov, ki so zaznamovali prejšnje stoletje.
