Ni jih malo, ki so prepričani, da so bila 80. leta najboljša glasbena, saj je nastalo ogromno hitov, ki jim radi prisluhnimo še danes. Sam se tistih let spominjam kot prvih, ko smo začeli obiskovati diskoteke. Med priljubljenimi bendi tistega časa je bil tudi Modern Talking. Bolj kot pevca se spominjamo drugega člana skupine, ki je na kitaro brenkal v ozadju. Dietra Bohlena. Takrat ni bil glavna zvezda, a je to postal šele na stara leta kot glavni žirant v nemškem resničnostnem šovu DSDS, kjer iščejo talente. To iskanje je po vsem svetu nadvse modno, televizijske hiše, ki vodijo izbor, pa se lahko hvalijo z odlično gledanostjo in visokimi prihodki od oglaševanja. A ne (samo) zaradi talentov. Če ste si kdaj ogledali katero od oddaj, ste gotovo opazili, da je veliko več kot talentiranih popolnoma netalentiranih ljudi, ki iščejo svojih pet minut slave. Sploh si ne znamo predstavljati, kako zelo globoko bi morali producenti seči v mošnjo, da bi nas pregovorili, da bi postali žiranti ter ure, dneve in tedne poslušali (tudi) ljudi, ki ne znajo peti, in gledali (tudi) ljudi, ki ne znajo plesati.
Toda naš najnovejši prijatelji, Toyotin C-HR, s katerim smo se v Španiji intenzivno družili dva dneva, je dovolj talentiran, da bi prepričal še tako zahtevno žirijo, ki bo zastrigla z ušesi že, ko ga bo videla. Je namreč posebnež, ki je v dvobarvni kombinaciji še kako izstopajoč. Ker kar kipi od mišic, pa bodo v njem videli še mladeniča, ki se dnevno poti, ko dviguje uteži. Če želite biti prepoznavni na vsakem prevoženem kilometru, potem je tale športni terenec kot nalašč za vas. A prepoznavnost seveda ni njegova edina vrlina. Ker sta starša Toyota, je logično, da je hibrid. Konec koncev gre za prvo znamko, ki je že leta 1997 s priusom orala (hibridno) polje, 26 let kasneje pa je vsemu svetu in tudi največjim skeptikom jasno, da so zadeli v polno. To še kako dokazujejo prodajne številke, tudi v Sloveniji, kjer je Toyota na visokem četrtem mestu. C-HR je športni terenec, po želji pa premore tudi štirikolesni pogon. Z razlogom: po njem povprašujejo. Je pa res, da tisti, ki si ga resnično želijo, raje v svoj hlev zapeljejo za številko večjega in tudi sicer bolj terenskega RAV4. Avto so razvili namensko za evropske kupce, ki jim je vse bolj všeč, da ima športni terenec padajočo silhueto zadnjega dela ter tako vsaj malce spominja na kupeja. To sicer izgleda super, a terja svoj davek v notranjosti, in sicer na zadnji klopi, kjer bi si želeli kakšnega centimetra več za glavo potnikov. A to lastnika ne bo motilo preveč, saj se bosta v C-HR z dolžinsko mero 4,36 metra praviloma vozila zgolj dva.
Čeprav zelena barva ni na seznamu doplačil, pa je tale (priključni) hibrid še kako zelen. Na sedežih, volanskem obroču in ostalih dodatkih je kar dvakrat več recikliranih materialov kot pri prvi generaciji iz leta 2016. Da bodo člani stranke Zelenih od veselja vpili in skakali v zrak, pa so porok tudi pogonski sklopi. Dva sta hibridna, in sicer s sistemsko močjo 140 (103 kW) in 197 konjev (145 kW; na voljo tudi s štirikolesnim pogonom), novost, ki bo naprodaj malce kasneje, predvidoma februarja prihodnje leto – C-HR je sicer prodajno pot že začel – pa je na neki način še bolj okolju prijazna. Gre za priključnega hibrida (164 kW/223 KM), ki v teoriji omogoča električni doseg do 66 kilometrov, kar je za dnevne potrebe v času delovnega tedna za povprečnega Slovenca več kot dovolj. Ker smo s Toyotinimi hibridi že dolgo na ti, nas je priključni zanimal toliko bolj, a žal za testne vožnje še ni bil na voljo. Obljubljajo pa maksimalno hitrost omejeno na 180 kilometrov na uro, pospešek do stotice pa 7,3 sekunde. Več kot dovolj, da boste občasno zadovoljili svoje potrebe po nekoliko hitrejši in bolj dinamični vožnji, če jih seveda imate, je pa res, da nrav avta ni takšna, da bi z njim divjali, čeprav podvozje to dovoljuje.
Koliko bencina boste porabili, pa je odvisno zgolj od vas. Bolj pridno boste baterijo s kapaciteto 13,6 kWh polnili na električni polnilnici, nižja bo poraba. Več bomo izvedeli tedaj, ko ga bomo vozili. Zato pa smo testirali tako šibkejšega kot močnejšega hibrida in bili zadovoljni, ko je bila pri slednjem kljub dinamični vožnji poraba zgolj 5,2 litra. Moramo priznati, da se hibrid k C-HR še kako poda, kot se na primer ob pitju dobrega konjaka poda (kubanska) cigara. Podobno kot konjak in kubanka nista poceni, velja tudi za C-HR. Izhodiščna cena je 30.490 evrov, v posebni ponudbi 28.990, točno koliko bo stal priključni hibrid, pa ni znano. Ker bo dokaj drag, je zares škoda, da Eko sklad za priključnega hibrida ne ponuja subvencije. Smo vas nakurili? Ne bo vam žal, če boste segli v mošnjo, sami pa komajda čakamo, da ga dobimo v roke za daljše testno obdobje.