Ob tem so še pojasnili, da Rogova izvirna betonska fasada iz leta 1917 na Petkovškovem nabrežju prvotno ni bila prepleskana, zato so poslikave, ki so jih po opustitvi industrijske dejavnosti v tovarni leta 1992 nanašali eno prek druge, ob tokratni prenovi za vrnitev prvotne podobe strokovno odstranili. Pri čemer, kot so še zapisali v ZVKDS, »kakršno koli spodbujanje k ponovnemu vandalizmu na fasadi Roga, ene najpomembnejših stavb iz obdobja industrializacije mesta, ni na mestu, saj s tem povzroča dodatne poškodbe na kulturni dediščini«. Rog, kot tudi njegova širša okolica, ki stoji v vplivnem območju Plečnikovih spomenikov, pa si po besedah zavoda »zasluži vso pozornost in skrb«.
Grafiti na kulturni dediščini
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so se na facebooku odzvali na izjavo podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič iz Levice, ki je na istem družbenem omrežju po odprtju Centra Rog med drugim zapisala: »Od kdaj so grafiti na stenah nekega urbanega objekta problem?« Poleg tega se še sprašuje, ali si želimo Centra Rog brez grafitov in ali je Center Rog morda borzna hiša ali banka. Na ZVKDS so izpostavili, da je nekdanja tovarna Rog kulturna dediščina in da je posebnost njegov industrijski karakter, ki se izraža tudi v njegovi materialnosti, navzven še posebej v obdelavi fasad.
Grafiti stenah Roga. (Foto: Bralec)
