Na nedeljskem glasovanju so se volivci izrekli, koga želijo v prihodnjih štirih letih na poslanskih sedežih, na končne izide parlamentarnih volitev pa bo treba še počakati. Novi sklic DZ se bo na ustanovni seji predvidoma sestal 13. maja, nato pa bo na potezi predsednik republike Borut Pahor, ki bo DZ predlagal kandidata za novega mandatarja.
Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati do 3. maja, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine. Že danes pa bodo okrajne volilne komisije ugotavljale izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 10. maja, nato pa bo poročilo o izidu volitev predala predsedniku republike Borutu Pahorju.
Novoizvoljeni poslanci bodo na ustanovni seji volili novega predsednika DZ
Tedaj bo tudi uradno znana sestava devetega sklica državnega zbora, ki se mora najpozneje 20 dni po izvolitvi sestati na ustanovni seji. Po neuradnih podatkih bo ustanovna seja DZ 13. maja, do takrat pa še vedno traja mandat dosedanje sestave DZ.
Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi Državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru. Minimalni pogoj za nastop novega DZ pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic.
Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Prvo sejo DZ v skladu s poslovnikom do izvolitve novega predsednika DZ vodi najstarejši poslanec.
Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora. Prva seja DZ praviloma že pokaže tudi obrise nove koalicije, saj predsednika DZ poslanci na tajnem glasovanju izvolijo z večino vseh glasov.
Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.
Odkar je bil leta 1992 konstituiran prvi DZ, je njegovo delo doslej vodilo 15 predsednikov, in sicer Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Feri Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant, Janko Veber, Milan Brglez, Milan Brglez, Matej Tonin, Dejan Židan in aktualni predsednik Igor Zorčič. V času osamosvojitve je bil predsednik prve večstrankarske skupščine RS France Bučar.
Po konstituiranju DZ bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade
Po konstituiranju DZ bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Pahor bo posvetovanja predvidoma opravil 23. in 24. maja.
Pahor je že napovedal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki bo s podpisi poslancev dokazal, da uživa zadostno podporo za izvolitev v DZ, torej da ima zagotovljenih vsaj 46 glasov. Če pa po posvetih s poslanskimi skupinami ne bo nedvoumne podpore kandidatu za mandatarja, bo mandat podelil relativnemu zmagovalcu volitev.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. DZ mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke bodo morali poslanci o tem glasovati do 19. junija.
Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.
Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še preostalih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
