Svetovno prvenstvo v atletiki v Eugenu gre h koncu, tudi na zadnjem dnevu pa bo Slovenija imela svojo predstavnico. Uspeh kariere je s prebojem v finale teka na 800 metrov uspel Aniti Hrovat. Z 1:59,60 je dosegla osebni rekord in šesti čas polfinala. »Za to sem delal vse življenje in končno pokazala, kar znam in česa sem sposobna. To je moj največji uspeh kariere, finale SP, to se mi še ni zgodilo,« je bila presrečna 25-letna Ljubljančanka, ki je v finalu tekla danes ponoči. Izjemen dosežek pa je v teku na 400 metrov z ovirami uspel Američanki Sydney McLaughlin, ki je s časom 50,68 sekunde postavila svetovni rekord.
Renner z bolečinami v nogi
Poleg Anite Hrovat je v soboto v Eugenu tekmoval tudi Robert Renner, ki je v kvalifikacijah skoka ob palici končal na 27. mestu s 5,50 metra. Na vseh treh poizkusih na 5,65 metra, pet centimetrov pod njegovim državnim rekordom, ni uspel niti enkrat opraviti skoka. Za finale je bilo sicer potrebno skočiti 5,75 metra. »Imel sem cel kup težav v zadnjem času. Zadnja tekma je bila pred mesecem dni in nisem vedel, kaj pričakovati in na kaj se osredotočiti. Iz skoka v skok sem iskal občutke, skoki so bili slabi. Noga me boli že mesec dni, tu sem imel veliko terapij. Pred tem obdobjem sem zelo dobro skakal in imel serijo uspešnih tekem,« je za STA misli strnil Robert Renner.
Slovenski rekorder je nato nekoliko bolj podrobno opisal kvalifikacijske skoke. »V prvih dveh skokih na 5,50 metra sem le vbodel palico v korito in sem nekako nato izvlekel tretji skok. Na 5,65 metra pa me je zmanjkalo. Tudi veter je bil najslabši na vsej tekmi, čutil sem že bolečine v nogi, niti v enem skoku nisem imel pravega zaleta, v vsakem sem prišel drugače na odriv.«
Kanadčani presenetili Američane, Američanke pa Jamajčanke
Prvi svetovni rekord na tokratnem svetovnem prvenstvu je uspel domačinki Sydney McLaughlin. V teku na 400 metrov z ovirami je krepko izboljšala svoj prejšnji najboljši dosežek v zgodovini (51,41), ki ga je prav tako na stadionu Hayward Field v Eugenu dosegla 25. junija letos. S tem je potrdila olimpijsko zlato s Tokia, ko je prav tako tekla svetovni rekord, tedaj 51,46. »S trenerjem Bobbyjem Kerseejem sva razmišljala, da bi se preizkusila še v kakšni drugi disciplini. Ampak zdaj ne vem, če se bo to res zgodilo. Morda bi se odločila le za tek na 400 metrov brez ovir. Toda trener misli, da lahko tudi tu še veliko storim. Le nebo je meja,« je po tekmi povedala izjemna Sydney McLaughlin.
V štafeti na 100 metrov favorit ni zmagal niti v moški niti v ženski konkurenci. V moški je favorizirane Američane ugnala Kanada (Aaron Brown, Jerome Blake, Brendon Rodney, Andre De Grasse), v ženski pa favorizirane Jamajčanke Američanke (Melissa Jefferson, Abby Steiner, Jenna Prandini, Twanisha Terry). Kanadi je zlato v zadnji predaji pritekel De Grasse, ki je zadnjega tekača ZDA Marvina Bracyja ugnal za vsega sedem stotink sekunde. »Izjemen občutek,« je dejal Andre De Grasse, ki je pred prvenstvom staknil okužbo s koronavirusom, posledično pa se ni uspel uvrstiti v finale teka na 100 metrov, medtem ko na 200 metrov sploh ni tekmoval. »Ostali trije so naredili odličen posel, zato sem si rekel, da ne smem vsega skupaj pokvariti. Presrečen sem, da nam je uspelo.« Američankam je uspelo premagati izjemno postavo Jamajke, v kateri so tekle svetovni prvakinji na 100 in 200 m Shelly-Ann Fraser-Pryce in Shericka Jackson ter tudi štirikratna olimpijska zmagovalka v sprintu Elaine Thompson-Herah in bronasta na 100 metrov na tem SP Kemba Nelson. »Socialna omrežja, napovedi... Vse to so le besede ljudi. Skupaj s trenerji smo čutile, da lahko pridemo do zlata. Bile smo samozavestne in to potrdile tudi na prodi,« je povedala Jenna Prandini, najizkušenejša v ameriški štafetni ekipi.
