Petinštiridesetletni Leo Varadkar, čigar oče se je rodil v Mumbaju v Indiji, mati pa je Irka, je povsem nepričakovano v sredo sporočil, da odstopa s položaja voditelja stranke Fine Gael, ene od treh strank zdajšnje vladne koalicije, in da bo odstopil tudi s premierskega položaja, takoj ko bo stranka izbrala novega vodjo, ki bo avtomatično postal novi premier. Odstop Varadkarja, ki je bil »taoiseach«, kot na Irskem rečejo premierju, skupno sedem let, je šokiral večino Ircev. Ne pa vseh.
Različni politični voditelji odstopajo zaradi različnih razlogov, največkrat ker nimajo izbire (skočijo prej, preden jih vržejo, ali zaradi škandalov), zato nikogar ne presenetijo. Vseeno so malokdaj samokritični. Varadkar je presenetil veliko večino. Odstopil naj bi zaradi »političnih in osebnih razlogov«. Že v odstopni izjavi je kar dobro zatrl potencialna ugibanja o resničnih razlogih za odstop, ko je dejal, da ve, da se bo o njih govorilo, čeprav je navedel resnične razloge.
Ni več najboljši za premierski položaj
Najbrž ni premierja in predsednika, ki bi ob odstopu dejal, kot je on, da »ni več najboljša oseba za irskega voditelja«. To se v politiki ne dogaja. Bil je čustven. Hvalil je svoje dosežke, kot sta ukinitev zakona o splavu in sprejem zakona, ki dovoljuje istospolne poroke. Tu in tam je bil tudi samokritičen, proti koncu pa je težko zadrževal solze. Dejal je, da je pomemben del voditeljstva spoznati, kdaj predaš štafetno palico nasledniku. »Ta čas je zdaj,« je ocenil.
O osebnih razlogih za odstop ni (še) nič znanega, politični pa se zdijo precej jasni: njegova vlada je nedavno izgubila dva referenduma, s katerima je želela iz irske ustave odstraniti zastareli seksistični besednjak o vlogi ženske in družine v irski družbi. Ustava še vedno, predvsem pod vplivom katoliške cerkve, ki je sicer zaradi niza pedofilskih škandalov izgubila vodilno vlogo v irski družbi, poudarja družinske oziroma tako rekoč gospodinjske dolžnosti ženske. Denimo da njena služba ne sme ovirati njenih dolžnosti doma, do moža in otrok. Družina po ustavi še vedno temelji tudi na zakonskem razmerju. Temu so hoteli dodati »trajno razmerje«. Vlada, posebno pa Varadkar, je glasno zagovarjala spremembe, a so na obeh referendumih pogoreli.
Po najmlajšem prihaja še mlajši premier?
Varadkar je leta 2017 postal najmlajši vodja stranke Fine Gael. In prvič premier. Imel je 38 let. Bil je tudi prvi odkriti gej na tem položaju in prvi, čigar starša nista oba Irca, saj je oče Indijec. Stranka Fine Gael je ena od treh strank vladne koalicije. Drugi dve sta Fianna Fáil in Zelena stranka. Po koalicijskem dogovoru ga mora naslediti nekdo iz njegove stranke Fine Gael. Za favorita imajo ministra za visoko izobraževanje Simona Harrisa, ki ima 37 let in je torej leto mlajši, kot ko je bil Varadkar, ko je prvič postal premier. Harris je zelo priljubljen v stranki. Utegne postati najprej premier in potem ali ostati premier ali pa postati vodja opozicije, če Fine Gael ne bi zmagala na volitvah.
V stranki je priljubljen tudi minister za javno porabo Paschal Donohoe, ki pa je pred časom namignil, da ga zanima »prihodnost v evropski komisiji«. Večina v stranki Fine Gael je dolgo videla Varadkarjevo naslednico v Helen McEntee, a se ta v svoji sedanji vlogi ministrice za pravosodje ni izkazala kot ravno sposobna.
Kdor koli bo sedel na Varadkarjev premierski stolček, na njem ne utegne ostati prav dolgo, ker zelo močna opozicija, predvsem stranka Sinn Féin, ki deluje na Irskem in Severnem Irskem (tam je na oblasti), zahteva razpis predčasnih volitev. Njena predsednica in voditeljica opozicije v irskem parlamentu Mary Lou McDonald pravi, da si »ne more zamisliti, da bi naslednjega premierja izbrala konklava politikov Fine Gael«. Po njenem je čas za to, da Irke in Irci izberejo novega vodjo na volitvah.
