Včeraj zjutraj malo pred 6. uro so prebivalce trimilijonskega Kijeva prebudile eksplozije. Spet so napadli ruski droni. Poškodovali so tri stanovanjske bloke in dve upravni zgradbi, a na srečo ni bilo mrtvih in ranjenih. Ruska raketa je poškodovala upravno zgradbo tudi v Hersonu, od koder so se Rusi umaknili 11. novembra. Predsednik Volodimir Zelenski je v spletnem videu dejal, da je protizračna obramba sestrelila vseh trinajst dronov tipa šahed iranske izdelave, ki so leteli na Kijev. Menda zato tokrat niso zadeli civilne infrastrukture. Kot kaže na spletu objavljena fotografija, je na enem ruskem dronu, ki so ga sestrelili nad Kijevom, pisalo »Za Rjazan«. Gre za vojaško letališče v Rusiji, 170 kilometrov oddaljeno od Moskve, ki so ga 5. decembra bombardirali droni, izdelani v Ukrajini.
Ameriški sistemi za Kremelj legitimna tarča
V Kijevu za ta napad sicer niso prevzeli odgovornosti, a je resno opozorilo Putinu, ker so v zadnjih tednih tudi bombniki s tega letališča uničevali civilno energetsko infrastrukturo Ukrajincev. Putin jih hoče spraviti na kolena zdaj, ko so temperature krepko pod ničlo, tako da jih poskuša pahniti v mraz in temo. Onemogočiti jim poskuša gretje in dostop do elektrike, pa tudi do vode. Zelenski je na torkovi pariški konferenci v podporo Ukrajini na videopovezavi vzkliknil: »Premagati moramo ruski energetski teror. Generatorje potrebujemo tako zelo kot oklepna vozila in neprebojne jopiče.«
Dobra novica za Zelenskega in obrambo pred zračnimi napadi prihaja iz ZDA, saj bodo te Ukrajini očitno poslale morda najbolj dovršen sistem protizračne obrambe patriot. Predsednik Joe Biden naj bi to odločitev javno sporočil še ta teden. Gre za sistem, ki bi ga radi imeli povsod po svetu in je zahteven za uporabo, zato ni jasno, ali so Ukrajince zanj že izurili ali bodo to še storili. Ukrajina naj bi sicer dobila omejeno število sistemov, je pa Kremelj že napovedal, da bodo zanj legitimne tarče napadov. BBC prenaša mnenje poznavalcev, da je ameriška odločitev odgovor na bojazni, da je Iran Rusiji dobavil rakete daljšega dosega.
Premirje se zdi daleč
V zadnjih dneh se sicer zdi, da so zahodne države začele bolj upoštevati mirovni načrt Zelenskega, ki ga je predstavil pred tremi tedni. V njem med drugim zahteva ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločince, rusko odškodnino za povzročeno škodo in poroštvo, da Rusija ne bo več napadla Ukrajine. Glavna točka pa je umik ruske vojske z vsega ukrajinskega ozemlja. Zdaj sta ta mirovni načrt podprla predsednika Francije in ZDA Emmanuel Macron in Biden, a očitno bolj kot izhodišče za mirovna pogajanja. »Ukrajina mora kot žrtev vojne določiti, kakšen bo pravičen in trajen mir,« je dejal Macron. Skratka, oba menita, da je konec vojne mogoč le z zmago Ukrajine nad Rusijo.
Vsaj kratkoročno se zdi ta mirovni načrt utopičen. Toliko bolj, če vemo, da je v Moskvi govornik Kremlja Dmitrij Peskov kot pogoj za mir zahteval, da Kijev prizna »referendume« v štirih regijah in njihovo priključitev Rusiji. A Rusija ne obvladuje povsem ne Luganska, ne Donecka, ne Zaporožja in ne Hersona, v zadnjih dveh regijah pa niti ne istoimenskih glavnih mest. Vsekakor pa za zdaj ni na vidiku tako zelo velika oslabitev ruske vojske ali Putinovega režima, da bi obstajala možnost za uresničitev mirovnega načrta Zelenskega.
Medtem je spet prišlo do izmenjave vojnih ujetnikov: Rusi so izpustili 64 Ukrajincev, ki so jih ujeli med boji v Donbasu, in enega Američana, Suedija Murekezija. Vsega skupaj je doslej z izmenjavo ujetnikov prišlo na prostost 1400 zajetih Ukrajincev. Ukrajinci pa so zdaj med drugimi izpustili pravoslavnega popa in trupli dveh v Bahmutu ubitih ruskih pilotov, ki naj bi pripadala plačancem iz skupine Wagner.
