Abonmajski cikel Veličastni, ki ga v Cankarjevem domu namenjajo gledališkim ter sodobnoplesnim predstavam, pretežno gre pri tem za gostovanja uprizoritev iz tujine, bo v prihodnji sezoni ponudil sedem dogodkov: šestim gostujočim mednarodnim projektom se bo pridružila velika koprodukcija s SNG Maribor, to bo balet Faust, ki ga bo koreografiral Edward Clug. »Nabor predstav je žanrsko nadvse raznolik, saj prinaša tako baletne spektakle in predstave glasbenega gledališča kot bolj klasične gledališke igre ali plesne uprizoritve,« razloži Andrej Jaklič, vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa v Cankarjevem domu. »Imajo pa ti projekti kljub vsej pestrosti tudi neko skupno potezo – nimajo namena zgolj kratkočasiti ali zabavati, temveč stremijo k resnejši izkušnji, torej k premisleku ter vzpostavitvi odnosa do sveta, v katerem živimo.«
Abonma bo v začetku oktobra odprla predstava Otroci sonca v režiji Mateje Koležnik in produkciji Schauspielhaus Bochum. Naša uspešna režiserka, ki že precej let ustvarja (tudi) v tujini, je za svojo postavitev drame Maksima Gorkega prejela vrsto pohval, predvsem zaradi premišljeno oblikovane atmosfere in natančno zasnovanih igralskih prispevkov. Sledi eklektični spektakel Re:inkarnacija v izvedbi nigerijske zasedbeQdance Company; plesna predstava z izrazito glasbeno in vizualno razsežnostjo, ki jo koreografsko podpisuje Qudus Onikeku, tematizira vsebine jorubske tradicije in njenega mesta v urbanem sodobnem okolju. Tik pred novim letom bo na vrsti gostovanje cirkuško-plesne predstave Solus Amor skupine Recirquel, ki jo je zrežiral in koreografiral Bence Vági. Med tujimi produkcijami se bodo spomladi zvrstile še plesna predstava Kadaver, ki jo je skoreografiral Marco da Silva Ferreira, uprizoritev Ena pesem belgijske vizualne umetnice Miet Warlop in še ena plesna predstava, Vezi duš koreografke Sharon Eyal.
Velika baletna koprodukcija Faust, ki bo nastala v sodelovanju Cankarjevega doma s SNG Maribor, bo premiero doživela 26. januarja. »Faust je moje nadaljevanje raziskovanja na področju narativnih sodobnih baletov,« pojasnjuje koreograf Edward Clug, tudi umetniški direktor mariborskega Baleta. »Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta ter ustvariti žanr, kjer se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto – v tem primeru sicer brez Goethejevega besedila, vendar z enakim ciljem: ponuditi gledalcu enako ali podobno izkušnjo, kot jo doživlja ob prebiranju romana.« Avtor glasbe za novi balet je skladatelj Milko Lazar, ki dodaja, da sta glasbeno podobo s Clugom snovala več kakor leto dni. »Najin cilj ni bil slediti Goethejevemu Faustu – v resnici smo se želeli od njega čim bolj oddaljiti in do te iste zgodbe priti skozi druge perspektive.«
