Ukrajinski predsednik je na konferenci, ki jo je organiziral časnik Financial Times, dejal, da bi zmago za Ukrajino pomenila le ponovna pridobitev vsega njenega ozemlja. Čeprav meni, da bo zmaga dosežena na bojišču, pa še vedno ostaja odprt za pogajanja.
Medtem ko so se ZDA, Velika Britanija in Nemčija nedavno zavezale, da bodo Ukrajini zagotovile najsodobnejšo vojaško opremo, vključno s protiletalskimi raketami in radarskimi sistemi, so v Kijevu vseeno izrazili razočaranje nad dolgotrajnostjo dobav orožja z Zahoda.
Pri tem je Zelenski poudaril, da Ukrajina potrebuje trajno podporo Zahoda, zlasti pri hitri dobavi težkega orožja. »Pri opremi smo slabši in zato nismo sposobni napredovati. Brez orožja bomo imeli le še več izgub,« je dodal.
Ruske oblasti so medtem v torek sporočile, da so njihove sile kljub silovitemu ukrajinskemu odporu v regiji Donbas prevzele popoln nadzor nad stanovanjskimi soseskami v mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine.
Zelenski je v svojem rednem video nagovoru to trditev zavrnil in dejal, da se razmere na fronti v zadnjih 24 urah niso bistveno spremenile. Poročal je tudi, da se v okolici Severodonecka, Lisičanska in Popasne nadaljujejo boji, in dodal, da so okupatorji presenečeni nad silovitim odporom ukrajinskih sil.
Ob tem so v torek v Kijev prispela trupla nekaterih ukrajinskih borcev, ki so bili ubiti pri obrambi ključnega jugovzhodnega pristaniškega mesta Mariupolj, so sporočile družine vojakov. Po njihovih besedah je šlo za del izmenjave z Rusijo, pri čemer je vsaka stran prejela 160 trupel.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je pri tem dejal, da je bilo med vojno zajetih 6500 ukrajinskih vojakov, ruska tiskovna agencija Tass pa je pozno v torek poročala, da je bilo več kot 1000 ukrajinskih vojnih ujetnikov in tujih borcev, ki so jih ruske sile zajele v Mariupolju, deportiranih v Rusijo, kjer jih čakajo sodni postopki.
Ukrajinska stran tega sicer ni potrdila, je pa pred tem Zelenski dejal, da po njegovem mnenju Rusija zadržuje več kot 2500 branilcev jeklarne Azovstal, med katere spadajo tudi mejna straža, policija in teritorialna obramba.
Ukrajinska vojska se bo morda morala umakniti iz Severodonecka
Ukrajinska vojska bo morda prisiljena v umik iz mesta Severodoneck na vzhodu države, je danes dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. V mestu sicer še vedno potekajo siloviti spopadi, medtem pa naj bi ukrajinske sile v zadnjih 24 urah vsaj štirikrat napadle ruske položaje na jugu države.
»Možno je, da se bomo morali umakniti na bolj utrjene položaje,« je v televizijskem pogovoru dejal guverner Hajdaj in pri tem dodal, da se nihče ne bo odpovedal Severodonecku, tudi če se bodo ukrajinske sile umaknile.
Opozoril je, da v Severodonecku, ki je pred rusko invazijo imel približno 100.000 prebivalcev, potekajo siloviti spopadi in da se ukrajinske sile borijo za vsak centimeter ozemlja v mestu.
Strateško pomembno mesto je namreč sedaj v središču ruske ofenzive, potem ko so bile ruske sile v začetni fazi invazije pregnane iz drugih delov Ukrajine. Osvojitev Severodonecka bi ruskim enotam olajšala nadaljnji prodor globlje v vzhodno regijo Donbas.
Medtem pa so ukrajinske sile v zadnjih 24 urah vsaj štirikrat napadle ruske položaje na jugu države, je dejal tiskovni predstavnik regionalne vojaške uprave v Odesi Sergej Bratčuk. V napadu naj bi bilo uničene nekaj ruske vojaške opreme in več skladišč streliva.
Bratčuk je ob tem dejal, da so se ponoči v mestu Odesa oglasile sirene, vendar o zračnih napadih niso poročali. Rusija občasno izvaja napade na mesto, vendar je tarča napadov predvsem infrastruktura, kot so mostovi in ceste. Ukrajinske oblasti navajajo tudi, da ruska vojska kopiči svoje ladje v Črnem morju z namenom vzpostavitve nadzora nad morjem.
Italija opozarja, da bi blokada ukrajinskih pristanišč lahko ubila na milijone ljudi
Če Rusija ne bo sprostila blokade ukrajinskih pristanišč, bi od lakote lahko umrlo na milijone ljudi, je danes na srečanju ministrov sredozemskih držav dejal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Po njegovi oceni naj bi bilo naslednjih nekaj tednov ključnih za razrešitev situacije.
»Jasno želim povedati, da od Rusije pričakujemo jasne in konkretne korake, saj blokada izvoza žita pomeni držanje za talce in smrtno obsodbo milijonov otrok, žensk in moških,« je na srečanju dejal Di Maio.
Ladje z žitom zaradi blokade pristanišč zaenkrat ostajajo ujete v Ukrajini, ki je bila pred februarsko »rusko invazijo svetovna žitnica,« saj je bila ena od vodilnih izvoznic pšenice, koruze in sončničnih semen.
Srečanje ministrov sredozemskih držav je sicer potekalo virtualno, nanj pa sta bili med drugim povabljeni tudi Turčija in Libanon. Udeležila se ga je tudi Nemčija, ki bo konec meseca v dvorcu Elmau na Bavarskem gostila vrh G7, in pa organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo.
Libanonski zunanji minister Abdallah Bou Habib je prisotnim dejal, da dvig cen goriv in osnovnih živil zaostruje krizo v njegovi državi. Hkrati je poudaril, da mora biti vojna v Ukrajini ustavljena za vsako ceno, v kolikor pa to ni mogoče, se mora zagotoviti varen izvoz žita in drugih dobrin brez kakršnikoli zamud.
Obsodbe ruske blokade ukrajinskih pristanišč in pozivi k sprostitvi le-te se sicer s strani različnih zahodnih držav in institucij vrstijo že več mesecev. Moskva je sredi maja namignila, da bi do sprostitve lahko prišlo v zameno za delno odpravo zahodnih sankcij proti Rusiji, vendar se to do danes še ni zgodilo.
Von der Leyen: Hrana je del "kremeljskega arzenala terorja"
Hrana je postala del »kremeljskega arzenala terorja«, je danes v Evropskem parlamentu izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Plenarno zasedanje v Strasbourgu je nagovoril tudi predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Štefančuk, ki je pozval prisotne, naj še naprej podpirajo Ukrajino na njeni poti približevanja EU.
Von der Leynova je v svojem govoru pred evropskimi poslankami in poslanci poudarila, da se mora Evropska unija upreti ruskim dezinformacijam, ki krivdo za prehransko krizo pripisujejo Zahodnim sankcijam.
Predsednica Evropske komisije je dejala, da je trenutno okoli 20 milijonov ton žita ujetih v ukrajinskih pristaniščih, na ruske očitke pa se je odzvala s trditvijo, da sankcije ne vplivajo na trgovanje s prehranskimi proizvodi.
Združeni narodi so minuli teden opozorili, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, že soočajo s krizo brez primere. Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.
Celotna krivda za prehransko krizo je na ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, je dodala von der Leynova, pri čemer se je sklicevala na rusko obstreljevanje skladišč žit, blokado ukrajinskih pristanišč in na primere ruske kraje ukrajinskih žit.
Von der Leynova je zato pozvala k skupnem soočanju s krizo. Za naslednji teden je najavila srečanje na to temo z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Po njenih besedah je potrebno, da se okrepi vlaganje v lokalno pridelavo hrane, predvsem v Afriki. Potrdila je tudi, da bo prehranska varnost ena od osrednjih tem na prihajajočem vrhu držav G7.
Predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Štefančuk se je medtem v nagovoru evroposlancem zahvalil za njihovo dosedanjo podporo in jih pozval naj še naprej podpirajo Ukrajino na njeni poti približevanja EU.
V zeleni uniformi je izrazil upanje, da bodo voditelji 27 držav članic na vrhu EU 23. in 24. junija Ukrajini podelili status kandidatke.
Štefančuk je prepričan, da bi takšna odločitev poslala jasen signal Ukrajincem, v nasprotnem pa bo Putin razumel, da lahko nadaljuje z vojno brez kazni.
Dodal je še, da je nujno stopnjevati sankcije proti Rusiji in jo na ta način prisiliti, naj preneha z invazijo.
Predsedujoči ukrajinskem parlamentu je z današnjim prihodom v Strasbourg vrnil obisk predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli, ki je nagovorila vrhovno rado v Kijevu prvega aprila.
