Svet EU, v okviru katerega se danes v Bruslju sestajajo zunanji ministri sedemindvajseterice, je dosegel politični dogovor z namenom zagotoviti finančno vzdržnost Evropskega mirovnega instrumenta (EPF).
Svet je sklenil, da leta 2023 zviša skupno finančno zgornjo mejo za dve milijardi evrov (v cenah iz leta 2018), z možnostjo nadaljnjega povečanja v kasnejši fazi. Skupno povečanje celotne finančne zgornje meje EPF do leta 2027 bi lahko znašalo do 5,5 milijarde evrov, če bi se države članice strinjale, da je to potrebno, so sporočili. »EU ostaja zavezana zagotavljanju vojaške podpore Ukrajini in drugim partnerjem,« je na Twitterju ob novici sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Evropski mirovni instrument je bil ustanovljen lani, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem v luči prizadevanj povezave po okrepitvi njene mednarodne vloge. Zaradi ruske invazije na Ukrajino konec februarja je bil velik del sredstev iz EPF preusmerjen za pomoč pri oboroževanju Kijeva. Instrument je bil uporabljen za povračilo stroškov za dobave orožja s strani posameznih držav EU.
EU je doslej skupaj z državami članicami Ukrajini namenila okoli osem milijard evrov vojaške podpore, kar je približno 45 odstotkov zneska, ki so ga namenile ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Biden v pogovoru z Zelenskim napovedal nadaljnjo pomoč Ukrajini
Nadaljno pomoč Ukrajini so napovedale tudi ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden se je v nedeljo pogovarjal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim, pri čemer se je zavezal k nadaljnji podpori Washingtona tej v vojni razdejani državi. V luči ruskih raketnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo bodo imela prednost prizadevanja za krepitev ukrajinske zračne obrambe, so sporočili iz Bele hiše.
V pogovoru z Zelenskim se je Biden zavezal, da bo Ukrajini še naprej zagotavljal varnostno, gospodarsko in humanitarno pomoč, pri čemer bodo prednost imela prizadevanja za krepitev ukrajinske zračne obrambe, poroča britanski BBC. Zelenski se je na Twitterju zahvalil za vso obrambno in finančno pomoč ZDA in dodal, da sta se z Bidnom med drugim pogovarjala o nadaljnjem obrambnem sodelovanju, zaščiti in vzdrževanju ukrajinskega energetskega sektorja.
Predsednika sta razpravljala tudi o želji Ukrajine po pravičnem miru z Rusijo, ki bi temeljil na temeljnih načelih, zapisanih v Ustanovni listini Združenih narodov, je sporočila Bela hiša in dodala, da je ena od prednostnih nalog to, da Rusija odgovarja za svoje vojne zločine in grozodejstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusko obstreljevanje Hersona terjalo najmanj dve smrtni žrtvi
Ruske sile so danes obstreljevale mesto Herson na jugu Ukrajine, pri čemer sta najmanj dve osebi umrli, pet pa jih je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Herson Jaroslav Januševič. Ob tem je prebivalce mesta pozval, naj se ob zvoku eksplozij nemudoma odpravijo v zaklonišča, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
»V tem trenutku vemo za sedem žrtev, dve sta umrli, pet pa je ranjenih,« je na Telegramu zapisal guverner Januševič, pri čemer je rusko obstreljevanje označil za »obsežno«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je prebivalce mesta pozval, naj se ob zvoku eksplozij nemudoma odpravijo v zaklonišča. Po navedbah Ukrinforma so ruske rakete zadele stanovanjski del mesta ter pri tem poškodovale hišo in električne vode. Po Januševičevih besedah so reševalne službe že na kraju dogodka.
Mesto Herson, ki je imelo pred vojno približno 300.000 prebivalcev, je bilo do nedavnega pod nadzorom ruskih sil, ki so ga zasedle kmalu po začetku invazije. Rusi so se novembra ob napredovanju ukrajinske vojske iz mesta umaknili prek reke Dneper, pred tem pa so po navedbah ukrajinske strani uničili vso tamkajšnjo kritično infrastrukturo. Od umika je ruska vojska, ki še vedno nadzoruje levi breg Dnepra, to prestolnico istoimenske regije večkrat obstreljevala.
Ukrajinci naj bi napadli sedež zasebne vojaške skupine Wagner
Po ciljno usmerjenih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko omrežje so razmere v pristaniškem mestu Odesa in drugih regijah težke. »Delamo vse, kar je v naši moči, da bi v Odesi ponovno vzpostavili elektriko,« je v nedeljo sporočil Zelenski.
Ruske sile so namreč v soboto z brezpilotnimi letalniki iranske izdelave napadle Odeso in povzročile izpad elektrike v mestu in po vsej okolici. Približno 1,5 milijona gospodinjstev je ostalo brez elektrike, regionalno podjetje za oskrbo z električno energijo pa je sporočilo, da bi popravila lahko trajala do dva meseca, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Še vedno obstaja nevarnost, da bo sovražnik sprožil nove napade z raketami in brezpilotnimi letali, katerih tarča bo naša energetska infrastruktura in celotno območje Ukrajine,« je posvaril ukrajinski generalštab.
Ukrajinske oblasti so medtem prevzele odgovornost za vrsto raketnih napadov na poveljniške točke in skladišča na ozemlju, ki ga zaseda Rusija. V izjavi najvišjih vojaških uradnikov niso navedli konkretnih ciljev, vendar so zapisali, da so bili napadi izvedeni s topništvom in raketami.
Kijev naj bi napadel tudi sedež zasebne vojaške skupine Wagner, je po poročanju BBC sporočil guverner regije Lugansk v izgnanstvu Sergej Hajdaj. Pojasnil je, da je bil napaden hotel v mestu Kadivka, v katerem se je skupina sestajala, in da je Rusija pri tem utrpela znatne izgube.
Kljub nenehnim spopadom pa frontna črta še vedno ostaja nespremenjena. Po besedah ukrajinskega ministra za obrambo Oleksija Reznikova naj bi se to spremenilo s protiofenzivo, takoj ko bodo vremenske razmere ugodne. »Sedanji prehod iz suhe jeseni v še ne mrzlo zimo ne ponuja ugodnih pogojev za delovanje niti kolesnih niti goseničnih vozil. Menim, da je trenutno zmanjšanje aktivnosti na frontah posledica vremena, toda ukrajinske oborožene sile ne razmišljajo o tem, da bi se ustavile,« je zatrdil.
