Ljubljana je mesto, ki ima v svetu mnogo bratov in sestra. Pobratenje mest je čudovita oblika poglabljanja stikov, izmenjave izkušenj, sodelovanja na civilnodružbenem, kulturnem, izobraževalnem in športnem področju. Bratska mesta so partnerji in sodelavci, so način kovanja bolj enotnega, povezanega, miroljubnega in svobodnega sveta. Med pobratenimi mesti Ljubljane je tudi Moskva – in je Sarajevo, napadeno, obkoljeno in porušeno v srbski agresiji ...
Ko tolpa morilcev bombardira mesta in raketira porodnišnice, je treba izbrati stran. Ob takih grozotah ni mogoče ostati nevtralen in iz varnega zavetja udobnih foteljev pozivati »obe strani«, naj »umirita napetosti«.
Ljubljana, sestra Sarajeva, je ob ruskem napadu na Ukrajino tako postala sestra Kijevu, Harkivu, Mariupolju, Černigovu, Mikolajevu, Donecku in drugim ukrajinskim mestom, ki jih uničuje ponorela tolpa. Ljubljana, sestra Sarajeva, ni mogla več ostati pobratena z Moskvo, od koder ta tolpa prihaja v Ukrajino uničevat, rušit, posiljevat in pobijat.
Vprašal sem vodstvo Mestne občine Ljubljana, kako je s tem, in bil tako prepričan, da je Ljubljana prekinila bratenje z Moskvo ob prvih raketah, ki so zadele stanovanjske bloke, da me je odgovor svetniške Liste Zorana Jankovića, ki ga je podpisal podžupan Ljubljane Aleš Čerin, povsem šokiral.
Ne le da Ljubljana zaradi njih ostaja pobratena z mestom, ki nad prebivalce Ukrajine pošilja ogenj, trpljenje in smrt. S serijo floskul o »zavzemanju za mir« in »ostrem obsojanju«, o »umirjanju napetosti«, o »morebitnih nesoglasjih« (!), ki da jih je treba »reševati po mirni poti, z veliko mero strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja« itd. je svetniška skupina LZJ s podžupanom Čerinom na čelu dala jasno vedeti, na čigavo stran se je postavila. Če se nekdo ob brutalni in nečloveški agresiji nasilneža na šibkejšega »ne postavi na nikogaršnjo stran«, je izbral stran napadalca. Trenutni župan Ljubljane še vedno ponosno nosi »red prijateljstva«, ki mu ga je podelil zločinec iz Kremlja – ker ga ni vrnil in ga ne namerava vrniti, je tudi on izbral stran.
In to ni stran moje Ljubljane. Ljubljana se ni in se ne bo nikoli postavila na stran uničevalcev in morilcev. Ljubljančanke in Ljubljančani so bratje in sestre Ukrajincem. Janković, Čerin, svetnice in svetniki LZJ pa naj še tako »obsojajo« in »pozivajo obe strani« in kot papagaji mantrajo »nikoli več!« – postavili so se na stran uničevalcev mest.
Saša Iskrić, Ljubljana
