Kot je na spletni strani objavilo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), ki podeljuje Štigličeve nagrade, so oglasi Jake Judniča brez dvoma sooblikovali nacionalni značaj. »Naša dežela, Slovenija, je v njih prepoznavna, deluje kot prizorišče lepega, prijetnega filma. Tudi po zaslugi Jake Judniča sedemdeseta in osemdeseta v kolektivnem spominu takrat odraščajočih Slovencev nikakor niso svinčene ali sive barve, nasprotno, prav barvita so. Če se ob pravem času na pravem mestu obdaš s pravimi ljudmi, delaš s srcem in z dušo, s pametjo, znanjem, predanostjo, vztrajno, nepopustljivo, pogumno in po svoje, morda postaneš legenda,« piše v utemeljitvi.
Jaka Judnič se je rodil leta 1942. Že med študijem na likovni akademiji se je usodno zaljubil v ustvarjanje gibljivih slik, še posebej, ko se je seznanil z deli zagrebške šole animiranega filma, ki je bila tedaj s svojimi filmi v svetovnem vrhu. Začel je ustvarjati animirane filme za televizijo.
»Za mladega ustvarjalca, predanega delu in perfekciji, je to seveda pomenilo risanje dan za dnem, brez odmora. Jakovo mamo je podoba garaškega animatorja tako zaskrbela, da ga je brez njegove vednosti prijavila za delo grafičnega oblikovalca - in bil je sprejet. Za to potezo smo ji lahko še danes hvaležni. V oglasni agenciji časopisa Delo so v tistem času postavljali temelje sodobnega domačega oglaševanja, ki se je sicer zgledovalo po tujih, zahodnih pristopih, a z nujnim upoštevanjem lokalnega. Prizadevanja so leta 1973 pripeljala do ustanovitve prve prave oglaševalske agencije, Studia Marketing,« je še zapisano v utemeljitvi.
Ustvaril je več kot tisoč oglasov
Navajajo še, da se je Jaka Judnič nato zaradi svojega izjemnega občutka za vizualno kmalu prelevil v režiserja in začel ustvarjati televizijske oglase. Njegove vizije so v filmske kadre sooblikovali mojstri svetlobe, snemalci Karpo Godina, Jure Pervanje, Rado Likon, Tine Perko, Lenart Vipotnik, Ubald Trnkoczy ter drugi. Tudi sam, kot piše v utemeljitvi, »poudarja, da ga je prav delo z vrhunskimi direktorji fotografije navdihovalo in omogočilo napredek tako njemu kot režiserju kot oglaševalski stroki nasploh«.
Ustvaril je več kot tisoč oglasov in mnoge lahko po navedbah DSR uvrstimo v antologijo slovenskega televizijskega ustvarjanja. »Naštejmo le nekaj naslovov oziroma akcij in serij: Cockta, Zastava 101, Fructal, Rad imam mleko, Frutek, Slovenija - moja dežela, Podarim - dobim, Radenska.... Za vselej se je zapisal tudi v zgodovino lutkovnega gledališča, saj je oblikoval lutki Sapramiška in Sovica Oka. Kot montažer pa je sodeloval pri zimzeleni uspešnici Poletje v školjki. Montaža, ki še danes deluje moderno, živahno in plesno. Nič presenetljivega, saj je tudi vse reklame iz časov filmskega traku montiral sam,« so še zapisali pri DSR.
Štigličeve nagrade bodo letos podelili devetič. Lani jo je za življenjsko delo prejela Helena Koder, pred njo pa so to bili Mako Sajko, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo Ema Kugler, Zdravko Barišić, Karpo Godina, Filip Robar Dorin, Rajko Ranfl in in kot prvi Jože Pogačnik.
Četrtkovo prireditev bo režiral Luka Marčetić. Program bo povezoval igralec Urban Kuntarič, za glasbene vložke bo poskrbel kantavtor Denis Potokar.
