Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za izredne zasluge odlikoval italijanskega predsednika Sergia Mattarello. Najvišje državno odlikovanje mu je podelil zaradi osebnih zaslug za poglobitev prijateljskih vezi med državama in njegove skrbi za skupno evropsko prihodnost. Dogodek, ki bi običajno potekal v Ljubljani ali Rimu, se je zgodil na skupnem trgu obeh Goric, v mestih, ki bosta čez štiri leta del prve čezmejne evropske prestolnice kulture. Prva podelitev najvišjih državnih priznanj zunaj Ljubljane je tako dala širše priznanje prizadevanjem obeh mest za širitev čezmejnosti in povezovanja.
Če sta Pahor in Mattarella na lanskoletnem srečanju v Bazovici z roko v roki zrla v preteklost, sta govorila o svetli prihodnosti. Pahor je evropsko prestolnico kulture označil za enkratno zgodovinsko priložnost za ustvarjanje skupnega mesta sožitja, kjer se spoštuje vse razlike in gradi na vsem tistem, kar povezuje. Mattarella pa je prepričan, da bosta obe mesti do leta 2025 postali izložba pristnega evropskega duha in da meja, ki je nekoč delila, postaja dejavnik združevanja.
»Čas državnih prestolnic je mimo«
»Čas državnih prestolnic je mimo, čas je za prestolnice obmejnih območij,« je bil zadovoljen tudi novogoriški župan Klemen Miklavič. Pojasnil je, da so to tiste prestolnice, ki res tvorijo Evropo, Evropo ljudstev, jezikov, kulture in Evropo skupne evropske tradicije. Njegov goriški kolega Rodolfo Ziberna pa je v srečanju, ki je potekalo na obeh straneh meje, videl tudi nekakšno politično priznanje temu, da mesti sledita skupnemu razvoju. Obenem je oba predsednika pozval, naj pomagata pri iskanju rešitev za lažje življenje ob meji, naj si bo na področju skupnega urejanja prostora ali čezmejnega izobraževanja.
Krst za organizatorje
Današnja državna slovesnost na Trgu Evrope oziroma Piazzi Transalpina in s tem v obeh državah hkrati je bila tudi krstna preizkušnja sicer maloštevilne ekipe, ki snuje program za leto 2025. »Za našo majhno ekipo je bil to proces učenja tega, kar nas čaka v prihodnjih letih. Sama sem že bila režiserka mnogih državnih proslav in dogodkov, a tokratno delo z dvema službama za protokol iz dveh držav zahteva izjemne napore. Tega se moramo navaditi,« je pred železniško postajo pripovedovala Neda Rusjan Bric, vodja ekipe, ki za leto 2025 pripravlja več kot 600 dogodkov. Stavijo na čezmejnost, ne samo na fizični, ampak tudi na simbolni ravni.
»Čezmejnost mislimo v vseh pogledih, seveda najprej fizično, a tudi simbolno in v smislu razmišljanja zunaj okvirov. Tudi v tem, da mogoče naše dobre prakse reševanja meje postanejo primer, kako reševati druga evropska obmejna območja.Že v času kandidature so nas obiskovali prebivalci drugih evropskih mejnih mest in spraševali, kako sodelujemo. Vidimo, da imamo rešitve, ki jih drugje še ne poznajo,« pravi sogovornica. Čeprav novi zidovi in nove stavbe kulturnih središč niso ena glavnih prioritet kandidature, vodja projekta priznava, da je to vendarle eden največjih izzivov.
Sredi Trga Evrope, ki ga želijo prenoviti, pokaže po ulici navzgor in navzdol. »Obnovili naj bi celotno območje železniške postaje, mogoče umaknili tovorni promet, razmisliti moramo, kako z mejo. To je velik urbanistični zalogaj, s katerim se ukvarjajo arhitekti. Če je bilo to sedaj nikogaršnja zemlja, bi radi iz nje naredili zemljo za vse,« pripoveduje. Gradnja Epicentra, stavbe v dveh državah, bo tudi učna ura tega, ali lahko državi za skupno dobro presežeta svoje birokratske zahteve in poglede.
