V tretjem četrtletju letošnjega leta se je nominalna rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev ob ugodnih razmerah na trgu dela po navedbah statistikov nadaljevala. Bila je devetodstotna ali 1,1 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani.

Vendar pa so se ob vztrajni nominalni rasti bruto razpoložljivega dohodka in višjih stroških za življenjske potrebščine občutno povečali tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. V primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta so bili nominalno večji za 16,6 odstotka ali za 1,19 milijarde evrov.

Varčevanje gospodinjstev se je tako občutno zmanjšalo. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, ki predstavlja delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku, se je znižala za šest odstotnih točk in je bila s 4,4 odstotka najnižja doslej.

Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 380 milijonov

Blagovna menjava podjetij se je ob poslabšanih pogojih menjave v primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta povečala izraziteje na uvozni (32,9 odstotka) kot na izvozni strani (27,4 odstotka). Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 380 milijonov evrov ali 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Rast izvoza storitev je bila 28,9-odstotna, medtem ko je uvoz storitev naraščal precej počasneje (14 odstotkov). Presežek v menjavi storitev se je tako med drugim ob sproščanju omejitvenih ukrepov in vplivu turistične sezone povečal na 1,17 milijona evrov ali 7,6 odstotka BDP. Presežek v menjavi blaga in storitev je bil posledično za 25 milijonov evrov višji; obsegal je 790 milijonov evrov ali 5,1 odstotka BDP. Vrednost primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev, plačanih v tujino, je bila skupno za 537 milijonov evrov oziroma za 3,5 odstotka BDP višja od vrednosti, prejete iz tujine.

Slovensko gospodarstvo je s tujino po dveh zaporednih četrtletjih izkazovanja primanjkljaja (neto izposojanje) v letošnjem tretjem četrtletju ustvarilo presežek (neto posojanje). Znašal je 277 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2021 je bil nižji za 271 milijonov evrov.

Nefinančne družbe so po dveh zaporednih četrtletjih poslovanja s primanjkljajem v tretjem četrtletju ustvarile presežek v vrednosti 507 milijonov evrov ali 3,3 odstotka BDP. V primerjavi z istim obdobjem lani se je povečal za 129 milijonov evrov. Presežek finančnih družb, kamor sodijo banke in zavarovalnice, se je povečal za sedem milijonov evrov na 27 milijonov evrov oziroma 0,2 odstotka BDP.

Sektor država je v tretjem četrtletju ustvaril 60 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 0,4 odstotka BDP. Gre za najmanjši primanjkljaj od izbruha epidemije covida-19.