Na sončni strani Alp kultura poltovornjakov nima dolge tradicije, imamo pa televizorje in kinodvorane in dobro vemo, s čim se radi prevažajo kul podeželski Američani in njihovi ročno spretni starši. Ko Fordovega raptorja vidiš v živo, te hitro prime, da bi v nekem nedostopnem kotičku Triglavskega narodnega parka (TNP) odprl gradbišče. Pomembno je, da skušnjavi ne podležeš. Deloma zato, ker se to v TNP ne spodobi, predvsem pa, ker kljub videzu raptor ni delavski avtomobil. Največja nosilnost tovora znaša 652 kilogramov. To je tri kilograme manj od Ssangyongovega rextona, ki je izrazito udobju posvečen cenovno dostopen velik športni terenec. Tudi strešna obremenitev z največ 300 kilogrami med mirovanjem in 80 kilogrami med vožnjo ne priča o presežnih zmogljivostih. Za seboj je z raptorjem mogoče vleči tudi relativno skromnih 2500 kilogramov. Neraptorska različica rangerja ima v tem pogledu izrazito večje zmogljivosti in je tudi dosti cenejša.
Čemu torej služi raptor? To razkriva pogled na vozne nastavitve, ki med drugim štejejo vožnjo po pesku in blatu, ki prilagodi vozilo za optimalen prenos moči in navora na nekompaktnih globokih podlagah, ter baja, ki je namenjena hitri in športni vožnji v pogojih puščavske dirke Baja Desert Rally. Povedano po domače: če znate in si upate, boste z njim lahko dinamično vozili po razmočenih gozdnih poteh in makadamu. Da lahko med tem več pozornosti posvetiš krmarjenju, je na voljo tudi terenski tempomat z razponom nastavljivih hitrosti od 3 do 32 kilometrov na uro. Avto v naravi prepriča. Za čista brezpotja pa se bo vseeno treba zopet ozreti kam drugam. Keson je medtem zraven, da vanj vstavimo kakšen terenski motor, gorsko kolo ali vodni skuter. Gre za funkcije in zmogljivosti, ki so izrazito bliže kul ameriškim podeželskim mladcem kot njihovim ročno spretnim staršem. Gre tudi za funkcije, ki so življenjskemu slogu mestne srajce dokaj tuje. Zato je moje začudenje, ko raptorje srečujem na parkiriščih mestnih blokovskih naselij, toliko večje. Verjetno živijo zavidljivo življenje, polno adrenalina in narave. Gotovo jih nimajo zgolj zaradi glasnosti in impozantnosti.
V kabini vozila je presenetljivo udobno. Dobro se sedi na športnih prednjih sedežih. Zadaj je dovolj prostora. Ne gre pa nasesti višini vozila. Ta je večinoma posledica orjaških pnevmatik, prostora za glave visokoraslih ni v izobilju. Me je pa povsem prevzela notranja kljuka za odpiranje vrat, ki jo za odpiranje stisneš ob ročaj na vratih. Od testa dalje v vseh avtomobilih poskušam vrata odpreti na tak način. Pohvaliti gre tudi bogastvo analognih gumbov za klimatsko napravo in veliko pokončno tablico. Ta premore dober vmesnik, a brez slovenščine. Med kakšno nevarno zožitvijo gozdne ceste prav pride tudi 360-stopinjski prikaz okolice na tablici. Ista funkcija kamer koristi še ob parkiranju.
Nekoliko manj navduši način vgradnje isofixa. Kot bi pri Fordu želeli postaviti kljukico ob prijaznost družinam, čeprav so vedeli, da to ni njihova glavna ciljna skupina. Priključke za isofix je treba do priklopa preriniti mimo sedežne prevleke in dela oblazinjenja. Na poti se rado kaj zatakne. Potem je treba stvar vleči ven, kot bi si pri bundi z zadrgo zapeli kos blaga. Da izhodiščno ne gre za družinsko uporaben avtomobil, priča tudi podatek, da je keson v osnovi brez pokrova. Za električno pomični rolo je treba odšteti dodatnih 3330 evrov. Na asfaltirani cesti se raptor obnaša zanimivo. Do stotice sicer potegne v presenetljivih 7,9 sekunde (moč šestvaljnika je kar 293 konjev), kar ni mačji kašelj za 2,5 tone. Z najvišjo hitrostjo 180 km/h je doma tudi na avtocesti. Desetstopenjski samodejni menjalnik (z reduktorjem) deluje prepričljivo. Na preostale udeležence v prometu gledaš zviška. Se pa počutiš rahlo prismuknjeno, ko zapelješ v kakšno tesno mestno sosesko, a se večinoma da. Predvsem imaš ves čas občutek, da si na barki. Raptor se zaziba, ko spelješ. Zaziba se, ko ustaviš. Ko zapelješ čez kakšno razgibano nepravilnost na cesti, kot je tisti viseči klanec čez kanalizacijsko cev v nakupovalnem središču Rudnik, imaš občutek, da te premetavajo valovi. Večkrat te med vožnjo prime, da bi zavpil »Arrgh!« in se pretvarjal, da si pirat. Čeprav iz hribov. Pozornost velja tudi na spolzkih cestah. Rado zanaša zadek. Pozorni voznik stvar hitro poravna, a lahko prestraši. Zlasti druge udeležence v prometu. Voznik medtem prebledi, ko pogleda na porabo tega bencinarja. Med testom je znašala 14,7 litra na 100 kilometrov.
Izbira raptorja je izbira za poseben življenjski slog. Ta je sicer aktiven in poln adrenalina, ni pa poceni. Tako naj ne preseneča, da tudi raptor ni do denarnice prijazna izbira. Za nakup 3-litrskega šestvaljnega bencinarja z rolojem je treba odšteti 80.760 evrov.
