DZ je novelo sprejel konec marca s 45 glasovi za in 31 proti. Po vetu državnega sveta pa so morali poslanci o njej odločati znova, za sprejem zakonskih rešitev je bilo tokrat potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Čeprav je zanjo na prvem glasovanju ob odsotnosti treh poslancev Svobode in SD glasovalo le 45 poslancev, je novela danes dobila zadostno število glasov za vnovično potrditev. Tako kot že konec marca pa so ji nasprotovali poslanci koalicijske Levice ter opozicijskih SDS in NSi.
Novela, ki jo je danes predstavil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, med drugim ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev. Odpravlja pa ovire pri zaposlovanju tujcev ter omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi.
Določa tudi 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je določen 1. november 2024.
Po mnenju DS, ki je na zakon vložil veto, pa zamik pri uveljavitvi zakona prejšnje vlade v delu, ki se nanaša na pogoj znanja slovenskega jezika za tujce, ne omogoča integracije. Vendar pa je integracija posameznika pravica in dolžnost slehernega posameznika, ki prebiva oziroma namerava prebivati v Sloveniji. Potreba po znanju jezika je na vsakem koraku, še zlasti pa pri zaposlovanju in vključevanju v delovno okolje, so prepričani.
Zaradi pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane tujcev, ki bo po njihovem mnenju povzročila razdruževanje družin, je novela naletela na ostro nasprotovanje nevladnih organizacij. Iz istega razloga so ji nasprotovali tudi v Levici. Opozorili so, da je z novelo ogrožena pravica tujcev, predvsem fizičnih delavcev do družinskega življenja.
Iz ravno nasprotnega razloga pa so noveli nasprotovali v SDS in NSi, saj se niso strinjali z uvedbo 18-mesečnega prehodnega obdobja pri znanju jezika. Po njihovem mnenju je pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine eden od temeljev za boljšo integracijo tujcev v družbo.
Medtem so v Svobodi izpostavili nujnost potrditve novele, saj je po njihovih navedbah skrajni čas, da Slovenija vzpostavi sistem integracije, so prepričani. Podprli so jo tudi v SD, kjer menijo, da novela ne rahlja pravne ureditve in pravil, ki urejajo priseljevanje.
DZ sprejel novelo za prenos evropskih pravil glede skupnih nabav plina
DZ je danes z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, s katerim se v slovenski pravni red vnaša evropska pravila glede skupnih nabav zemeljskega plina.
Glavni cilj je uzakonitev določbe o obveznem sodelovanju dobaviteljev plina, nosilcev bilančnih skupin, pri združevanju povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU. Posamezni nosilec bo moral sodelovati s povpraševanjem za količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe bilančne skupine v predhodnih petih letih.
Novela je je poleg tega črtala obveznost vzpostavljanja skupnostne samooskrbe in projektov oskrbe z električno energijo iz sončne energije za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, če projekt predvideva naprave moči nad 250 kilovatov. Resorno ministrstvo je namreč ugotovilo, da je obveznost prekomerno omejevala družbe pri izvajanju projektov skupnostnih sončnih elektrarn, namesto da bi jih spodbujala.
Po novem bo rok za vložitev zahtevka za povračilo prispevka za obnovljive vire energije pri družbi Borzen, ki je po navedbah ministrstva prezasedena z zahtevki za subvencije za nakup lesnih peletov, 30. september, ne več 30. junij, ukrep pa bo veljal do 30. novembra.
DZ sprejel novelo zakona o informacijski varnosti
DZ je z 61 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o informacijski varnosti. Z novelo se povečuje zaščita centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema državne uprave.
Centralni informacijsko-komunikacijski sistem državne uprave po pojasnilu vlade predstavlja hrbtenico informacijske podpore državnih organov, s povečanjem njegove zaščite pa bi zmanjšali tveganja in izpostavljenost sistema kibernetskim grožnjam.
Zakon predpisuje obveznosti in minimalne tehnične ukrepe in zahteve, ki jih morajo subjekti, ki se povezujejo s centralnim informacijsko-komunikacijskim sistemom in hkrati še niso zavezanci po zakonu o informacijski varnosti, kot izvajalci pisnih storitev ali organi državne uprave izpolnjevati, če želijo ostati povezani s tem sistemom. Določa se nova kategorija zavezancev po zakonu o informacijski varnosti, in sicer t. i. povezani subjekti.
Prav tako zakonska novela določa pravno podlago za izdajo nove uredbe, ki bo določala minimalne skupne zahteve glede informacijske varnosti pri povezanih subjektih.
Omogoča tudi ohranjanje dnevniških zapisov o delovanju ključnih krmilnih ali nadzornih informacijskih sistemov ali delov omrežja zavezancev tudi za več kot šest mesecev. Nenazadnje pa ureja učinkovit nadzor in sankcioniranje. Nadzor bodo izvajali inšpektorji za informacijsko varnost, ki delujejo pri uradu vlade za informacijsko varnost.
DZ uzakonil spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri elektriki
DZ je danes z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki prinaša spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z električno energijo. Zavezanci ne bodo več trgovci, ampak le proizvajalci, bodo pa med slednjimi vsi z instalirano močjo nad 100 kW.
Zavezanci bodo le proizvajalci elektrike, ne več tudi trgovci z njo, in sicer tisti z inštalirano močjo proizvodnje nad 100 kilovatov (kW), ne več samo nad 500 kW. Mejo za določitev presežnih prihodkov so v zakonu s sedanjih 180 evrov na megavatno uro (MWh) znižali na 160 evrov na MWh.
Medtem ko veljavni zakon določa, da pobiranje presežnih prihodkov velja tudi proizvodnjo elektrike iz lignita, se bo po novem presežne prihodke pobiralo za proizvodnjo iz v Sloveniji izkopanega lignita, medtem ko bo med izjemami proizvodnja elektrike iz uvoženega premoga. Cenovna meja pri lignitu ostaja 230 evrov na MWh.
Veljavnost ukrepa pobiranja presežnih prihodkov bo po novem omejena na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, enako kot to določa evropska uredba.
Podporo so napovedali v koalicijskih Svobodi in SD ter opozicijski NSi, proti pa so bili v SDS. Poslanci slednje so opozorili, da bodo spremembe prizadele manjše proizvajalce, ki da so že tako na meji rentabilnosti, hkrati so načrte za letos pripravili na podlagi prvotnega zakona, po katerem niso bili med zavezanci. Neustrezen se jim zdi tudi predlog glede izvzetja proizvodnje elektrike iz uvoženega premoga; pobiralo se bo presežne tržne prihodke od elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov, ne pa tudi prihodkov iz proizvodnje elektrike s premogom.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je povedala, da so pri izvajanju zakona ugotovili, da je kar nekaj majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn med 100 in 500 kW, ki so prodale elektriko po zelo visokih cenah. Ti proizvajalci so tudi vključeni v obliko podporne sheme, ki jim je v preteklosti z javnimi sredstvi zagotavljala varnost in donos.
O izločitvi trgovcev pa je dejala, da imajo prihodke že zamejene z regulacijo cen, imajo pa možnost državnega nadomestila za razliko med nakupno in regulirano prodajno ceno.
