V civilni iniciativi podpiramo prenovo osrednje tržnice, a brez izvotlitve na prostoru Vodnikovega trga. Proti izvotlitvi oziroma izkopu gradbene jame se je izreklo mnogo pomembnih slovenskih strokovnjakov in tudi naša najvišja znanstvena in strokovna institucija Sazu ter ZRC Sazu. V knjigi Vpisi v prostor, ki je izšla pri ZRC Sazu, je v prispevku z naslovom »Plečnikove tržnice in načrtovane novogradnje na Vodnikovem trgu« enajst strokovnjakov različnih znanstvenih področij pojasnilo in utemeljilo, kakšne dragocenosti bi trajno uničila ta nepotrebna načrtovana gradnja. Ne smemo zanemariti tudi 9872 zbranih podpisov Ljubljančanov, med njimi so tudi volilci Liste Zorana Jankovića, ki so se izrekli proti gradnji garaže pod tržnico.
Gospod Žnidaršič, verjetno veste, da je projekt garaže pod tržnico zastarel – še iz časa županovanja Vike Potočnik – in ga je župan Janković potegnil iz naftalina, ko je prvič kandidiral za župana. Torej pred skoraj 18 leti. Tedaj so bili popolnoma drugi časi. Razvoj našega življenja je šel svojo, sodobno pot. V tem času so se tudi mesta preoblikovala. Zaradi izpušnih plinov in onesnaženja, ki ga povzročajo avtomobili, je tudi Evropska komisija sprejela, da se iz mestnih središč odstranijo avtomobili in se uredijo peš cone. Župan je sledil priporočilu, da se uredijo peš cone, trmasto pa vztraja, da se zgradi garaža pod tržnico, ki je, ponavljamo, zastarel projekt in je v nasprotju z evropskimi smernicami prometne in drugih strok in celo z usmeritvijo politike MOL, da se promet odstrani iz središča mesta. Ta projekt tudi ni v skladu z Aarhuško konvencijo in mednarodnimi konvencijami Unesca in Icomosa, ki jih je uzakonila slovenska vlada kot del slovenske zakonodaje
In je tudi škodljiv projekt. Zemljina grajskega hriba že sedaj drsi in neodvisni strokovnjaki so nas poučili, da bo izkop za garažo grožnja vsem stavbam, ki so pod plazovitim pobočjem. Na drugi strani pa so Plečnikove arkade, ki jih že sedaj močno izpodkopavajo podzemni tokovi in Ljubljanica, izkop pa bi statiko arkad oslabil, kar pomeni, da bi se arkade močno poškodovale, morda celo zrušile. In kot smo že večkrat zapisali, bi bile ob izvotlitvi prostora na tem področju posledice nepredvidljive, celo katastrofalne zaradi plazenja zemljine grajskega pobočja in preusmeritve podzemnih tokov proti Stolnici. Očitno se županstvo ni ničesar naučilo iz posledic gradnje Mesarskega mostu s poškodbami Plečnikovih arkad in razpokanega poslopja semenišča z dragocenimi freskami, pa tudi iz gradnje garaž pod Kongresnim trgom s poškodbami Uršulinske cerkve in okoliških zgradb. Kajti izkop gradbene jame pomeni, da bi bil to konec edine odprte tržnice južno od Dunaja. Izkop bi tudi pomenil uničenje še edine srednjeveške kulturne dediščine, ki je pod tem prostorom.
Velika prednost za turizem kot gospodarske panoge bo, da se napravi muzej, kot sta predlagala arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan, s prezentacijo in situ arheoloških ostalin, kar bo predstavljalo, poleg že evropsko znane tržnice, tudi edinstveno trajno turistično znamenitost evropskega pomena. Ne moremo mimo poudarka, da je to edinstveni kompleks, t. j. Ljubljanski grad, Tromostovje, stolnica s semeniščem in osrednja tržnica, ki mu ni enakega nikjer na svetu, kot je pred leti izrekel visoki tuji diplomat v Sloveniji. Ta kompleks je tudi zaščiten kot kulturna dediščina.
Če želi mestna oblast resnično ohraniti osrednjo ljubljansko tržnico, bo poiskala in našla obstoječe možnosti in jih preuredila za namene tržnice, kar bi bilo edino smiselno ter strokovno korektno, denimo: hladilniki imajo že sedaj svoje mesto v Plečnikovih arkadah v prostoru bivše ribarnice; v pritličju in kleti Mahrove hiše je dovolj prostora za druge namene tržnice. Brez izkopa gradbene jame bi tudi priznala, da ji je mar za zdravo prehrano svojih občanov. V nasprotnem primeru je to le potrditev, da z načrtovanimi posegi, z gradnjo garaže, želi dokončno uničiti tržnico.
Verjemite, da večina prodajalcev tržnice ne potrebuje garaže, ker bi jim to podražilo prodajo, večina njih tudi potrebuje avto v dopoldanskem času za svoje potrebe. Tistih nekaj, ki bi parkirali v času delovanja tržnice, pa lahko svoj avto parkirajo v precej praznih okoliških garažah.
In, ne smete pozabiti, da vas plačujemo mi, davkoplačevalci. Zato mestna oblast nima pravice uničiti tega edinstvenega kompleksa.
Marinka Kurilić in Alenka Bizjak za civilno iniciativo Tržnice ne damo
