Pred današnjim srečanjem kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji – skupino sestavlja več kot 50 držav – se je stopnjeval pritisk na Nemčijo, naj pristopi k zavezništvu držav, ki so Ukrajini pripravljene pomagati z modernejšim orožjem. Več držav je že pred današnjim srečanjem napovedalo, da so pripravljene poslati svoje tanke leopard 2, ki so bili proizvedeni v Nemčiji. A za takšno dobavo oziroma ponoven izvoz tankov potrebujejo soglasje Nemčije kot države, kjer je bilo orožje proizvedeno.

Vse več evropskih zaveznic v Natu je Nemčijo v minulih dneh pozvalo, naj privoli v dobave leopardov. Poljski premier Mateusz Morawiecki je celo dejal, da bi lahko Poljska tudi brez soglasja Nemčije dobavila svoje leoparde, hkrati pa je bil včeraj pesimističen glede tega, da bo Nemčija dala soglasje za izvoz leopardov. »Nemčija se tega brani kot hudič svete vode,« je bil kritičen Morawiecki. Litovski obrambni minister Arvidas Anušauskas pa je včeraj zatrdil, da se bo danes v Ramsteinu nekaj držav zagotovo odločilo, da pošljejo svoje leoparde v Ukrajino. Pred samostojnimi nacionalnimi koraki je sicer posvaril nizozemski premier Mark Rutte.

Nemško stališče glede dobave leopardov ni povsem jasno. Ob tem, da Nemčija še ni dala soglasja za dobavo leopardov iz drugih držav, se tudi sama še vedno ni odločila, ali bo svoje leoparde poslala v Ukrajino. Med nedavnim telefonskim pogovorom kanclerja Olafa Scholza z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom naj bi Scholz po poročanju ameriških medijev privolil v nemške dobave leopardov, če bodo ZDA Ukrajini dobavile tudi svoje tanke abrams. Enako stališče naj bi predstavil ameriškim kongresnikom ob robu svetovnega gospodarskega foruma

v Davosu, vendar naj ZDA za zdaj ne bi razmišljale o pošiljanju teh tankov v Ukrajino, saj naj bi jih bilo težko vzdrževati.

O trenutno najbolj žgočem vprašanju zahodnega zavezništva je včeraj zagotovo tekla beseda tudi na pogovorih ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina, ko se je mudil pri novem nemškem obrambnem ministru Borisu Pistoriusu. Toda po pogovorih nista pojasnila, ali so se stališča ZDA in Nemčije zbližala. Pred časom je sicer že nemški podpredsednik vlade Robert Habeck ocenil, da Nemčija ne bi smela nasprotovati državam, ki želijo v Ukrajino poslati tanke leopard. Na Scholza so na notranjepolitičnem parketu pritiskali tudi krščanski demokrati CDU/CSU, a jim v parlamentu ni uspelo dobiti zadostne podpore za resolucijo, ki bi vlado pozvala k dobavi leopardov.

Kijev: Tanki bodo služili zaščiti ozemeljske celovitosti

Vprašanje novih dobav težkega orožja je sicer ključno za nadaljnji potek vojne, Zahod pa je bil do teh dobav doslej precej zadržan, saj se je ocenjevalo, da bi Rusija to lahko razumela kot aktivnejše vstopanje zveze Nato v vojno v Ukrajini. Ukrajina bi s tanki lahko dobila pomembno okrepitev za spomladansko ofenzivo, ki se sicer pričakuje z obeh strani. Šestdesettonski tank leopard 2 ima dobro protiraketno obrambo. S svojim topom lahko strelja na pet kilometrov oddaljene cilje. Prečka lahko tudi globlje vodne ovire in s pomočjo infrardeče tehnologije deluje tudi ponoči. Proizvajajo jih vse od leta 1978, doslej pa so jih s proizvodne linije odpeljali več kot 3500. Dejansko so bili pravi izvozni uspeh Nemčije, saj so jih prodali v več kot 20 držav. V Nemčiji je ostala zgolj desetina proizvedenih tankov.

Strahove Zahoda, da bi lahko orožje uporabili tudi zunaj svojih meja, sta v skupnem pozivu pred današnjim srečanjem v Ramsteinu včeraj poskušala razbliniti ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in obrambni minister Oleksij Reznikov. Pozivala sta k dobavi tega orožja in zagotovila, da bo uporabljeno izključno v namene zaščite ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Dodatno orožje za Ukrajino je tudi potrebno, ker Rusija ohranja številčno premoč v silah in orožju na bojišču, grozi pa tudi nova vseobsežna ofenziva ruskih sil.

Šteiner: Dva razloga, zakaj Ukrajina potrebuje tanke

»Obe strani v spopadu bijeta bitko s časom, kdo bo na bojišču ali politično dosegel točko premika v vojni – ali v pogledu vojaškega uspeha ali da vendarle sedejo za pogajalsko mizo,« ob potekajoči razpravi o pošiljanju modernih tankov na ukrajinsko bojišče razmišlja nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner. Rusija se po njegovi oceni zaveda, da bi se lahko vojna sreča prevesila na stran Ukrajine, če ta dobi še nekaj ofenzivnega orožja.

Po drugi strani pa takšno orožje Ukrajina potrebuje iz dveh razlogov. Kot prvega Šteiner navaja nevarnost, da bi Rusija v naslednjem mesecu ali dveh na fronto iz osrednjega dela Urala pripeljala močne okrepitve v orožju, s katerimi bi lahko porušila frontno linijo. Kot drugi razlog pa navaja, da Ukrajina tanke potrebuje predvsem za morebitni preboj fronte na vzhodu – v Donecku. Kajti če tam uspe preboj frontne črte, potem se lahko boji preselijo v južno-osrednji del frontne črte, razlaga. »Britanski tanki challenger ali nemški tanki leopard 2 niso najsodobnejšo orožje, lahko pa se dokaj enakovredno kosajo s sodobnimi ruskimi tanki, ki so na bojišču,« pravi Šteiner in opozarja, da je pri tankih pomembno predvsem, kakšno oklepno zaščito imajo, kakšne izstrelke uporabljajo in kako je to digitalno podprto.

Večina zahodne vojaške pomoči je bila doslej usmerjena v obrambo Ukrajine kot mednarodno priznane države. »V tistem trenutku, ko Ukrajini dajo dodatna sredstva za ofenzivno delovanje bodisi na fronti bodisi za ofenzivno delovanje prek meja, se vloga države, ki se brani, spreminja v državo, ki napada. Spremeni se tudi vloga podpornic Ukrajine iz držav, ki podpirajo njeno obrambo, v države, ki podpirajo njene napade. Z vidika percepcije javnosti in s političnega vidika je to večje vstopanje v vojno, hkrati pa tudi voda na mlin ruskemu gledanju, češ da jih Zahod napada in se morajo braniti.«