Nizozemski kolesarski as Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck) je bil velik favorit 121. kolesarske dirke Pariz–Roubaix, vendar se je moral soočiti s številnimi prekletstvi iz zgodovine. Severni pekel v preteklosti ni bil prizanesljiv do aktualnih svetovnih prvakov, ki tekmujejo v mavrični majici, prav tako ne branilcev naslova, kot tudi ne kolesarjev, ki so teden dni pred tem zmagali na dirki po Flandriji. 29-letni nizozemski as je s tem opravil na svoj način.
Popolno leto za Alpecin-Deceuninck
Številni vrhunski športniki se včasih ne znajdejo, ko so v tako veliki vlogi favorita, kot je bil včeraj Nizozemec. Največje legende svojih športov pa se tega lotijo natančno tako, kot je to storil Van der Poel. 60 kilometrov do cilja, na enem izmed devetindvajsetih tlakovanih odsekov, ki so tokrat predstavljali 56 kilometrov trase od skupno 259,7, je Nizozemec stopil na pedala in sam ostal na čelu. »Ni bilo v načrtu, da se sam vozim tako dolgo. Tisti trenutek sem le hotel narediti dirko še težjo, saj sem vedel, da je to moja prednost. Ko sem enkrat imel prednost, sem šel do konca,« je bil po drugem zaporednem slavju na slovitem velodromu v Roubaixu nasmejan Mathieu van der Poel, ki je slavil zmago s triminutno prednostjo. Še drugo leto zapored je na drugem mestu končal njegov moštveni kolega Jasper Philipsen.
Za moštvom Alpecin-Deceuninck je sanjska pomlad, saj je Philipsen dobil spomenik Milano–Sanremo, Van der Poel pa Flandrijo in zdaj še Roubaix. »Ponosen sem na ta dosežek ekipe. Trdo smo delali za njih in presrečen sem, da sem dokončal delo. Tokrat nisem bil tako na koncu z močmi kot na Flandriji in sem lahko veliko bolj užival v vseh trenutkih. Čeprav moraš na tej dirki biti na vsak zavoj osredotočen in predrta guma nikoli ni daleč, sem bil miren, saj sem imel ekipni avtomobil tik za seboj,« je še dejal aktualni svetovni prvak, ki je prišel do 14. zmage s samostojnim pobegom in 49. v karieri. 29-letnik se je postavil ob bok dvanajstim kolesarjem, ki jim je uspelo ubraniti zmago, šestim, ki so zmagali v mavrični majici in devetim, ki so dobili oba najpomembnejša spomenika v isti sezoni. V soboto so se na kockah severnega pekla merile tudi ženske, zmago pa je prav tako v mavrični majici slavila Lotte Kopecky (SD Worx), ki je v ciljnem sprintu skupine šestih kolesark ugnala Italijanko Eliso Balsamo (Lidl-Trek) in Britanko Pfeiffer Georgi (DSM-firmenich PostNL).
Zgodovinski slovenski uspeh
Na članski dirki, ki je ena redkih, ki jo slovenski kolesar še ni dobil, tokrat ni bilo Slovencev, zato pa so se izjemno izkazali mladinci. Na 111 kilometrov dolgi trasi s 17 tlakovanimi odseki so varovanci slovenskega trenerja Naceta Korošca prikazali izjemno prevladujočo predstavo, dvojno zmago pa sta slavila Jakob Omrzel in Erazem Valjavec. »Od začetka je šla dirka v našo prid in smo jo imeli pokrito, ko je bil Jakob v begu. Sam sem le sledil. Ko sva na koncu med petimi kolesarji ostala dva Slovenca, sva vedela, da je to za naju izjemna premoč. Zelo smo veseli,« je tekmo opisal Erazem Valjavec, ki je pohvalil celotno delo slovenske odprave, saj so si progo pogledali zelo natančno.
Valjavec je v podaljšanem sprintu moral priznati premoč le rojaku Omrzelu, ki je tako postal prvi Slovenec z zmago na tej prestižni dirki. Pred tem so mladinci najvišje posegli po četrtem mestu. »Fenomenalni občutki. Sploh še ne dojemam, kaj sva z Erazmom dosegla. Da sva bila prvi in drugi je nekaj nepredstavljivega in bom rabil nekaj časa, da vse dojamem,« je bil brez besed Jakob Omrzel.
