Medtem ko v Franciji poteka ostra razprava o sedanjem konfliktu na Bližnjem vzhodu, je predsednik Emmanuel Macron včeraj na obisku v Izraelu izrazil solidarnost svoje države z judovsko in se zavzel za »humanitarno premirje«. V zadnjih treh dneh je v Gazo sicer prišlo 54 tovornjakov s humanitarno pomočjo, pred 7. oktobrom, ko se je z napadom Hamasa začela sedanja velika kriza, pa jih je po navedbah Združenih narodov prišlo po 500 na dan.
Na novinarski konferenci je Macron ob izraelskem predsedniku Isaacu Herzogu dejal, da so napadi na tarče Hamasa »nujnost«, in dodal, da je trenutno glavni cilj osvoboditev vseh talcev. Med 220 osebami, ki jih je med pokolom na izraelski strani meje ugrabil Hamas in jih odpeljal v Gazo, naj bi jih bilo devet s francoskim (dvojnim) državljanstvom. V petek je Hamas izpustil dve Američanki, v ponedeljek zvečer pa še dve starejši domačinki. Macron se je poklonil več kot 1400 smrtnim žrtvam Hamasovega pokola, med katerimi jih je imelo okoli 30 francosko (dvojno) državljanstvo. Premierja Benjamina Netanjahuja pa je ob srečanju pozval, naj začne »odločilen politični proces s Palestinci«.
Oddaljevanje od rešitve dveh držav
Francija se pod Macronom vse bolj oddaljuje od stališča, da imajo Palestinci pravico do svoje države. To se kaže tudi v njegovem prijateljevanju z Netanjahujem, ki Palestincem te pravice ne priznava in na Zahodnem bregu dovoljuje nezakonito naseljevanje judov. V Franciji so bili po 7. oktobru propalestinski protesti celo prepovedani. Oblasti so jih dovolile šele zadnjo nedeljo. Množice so na njih med drugim vzklikale: »Izrael morilec! Macron sokrivec!« Zagovorniki Izraela v Franciji poudarjajo, da je bilo mogoče videti tudi nekaj Hamasovih zastav in da je več sto udeležencev vpilo: »Alah je velik!« Menijo, da je šlo pri teh propalestinskih protestih za manipulacijo pod vplivom islamskih teroristov. O več kot 2000 mrtvih otrocih v Gazi zaradi izraelskega bombardiranja pa pravijo, da je veliko hujši zločin, če terorist otroke hladnokrvno ubija na njihovem domu, kot so to počeli hamasovci, kot če letala »slučajno« z bombami povzročijo smrtne žrtve med otroki, kot se dogaja med izraelskimi zračnimi napadi.
Politične polemike
Vodja radikalne levice Jean-Luc Mélenchon je medtem na omrežju X napadel predsednico skupščine Yaël Braun-Pivet, ki je pred dnevi obiskala Izrael (očitno je pripravljala Macronov obisk): »Gospa Braun-Pivet zdaj tabori v Tel Avivu, da bi podprla pokol (v Gazi). A naj ne počne tega v imenu Francije!« je zapisal Melenchon. S tem se je odzval tudi na besede Braun-Pivetove v Izraelu: »Treba si je prizadevati, da je čim manj žrtev med civilisti v Gazi, a Izraelu ne sme nič preprečiti, da bi se branil in uničil Hamas.«
Predsednica skupščine je sicer judovskega rodu in tudi zato tarča antisemitskih izpadov. Sama je mednje uvrstila tudi omenjeni Mélenchonov zapis na omrežju X, v katerem je uporabil izraz »taboriti«, s čimer naj bi namigoval na nacistična taborišča. Najbrž pa je res, da si želi vodja radikalne levice pridobiti volilce v revnih predmestjih, kjer je večina muslimanov in Arabcev.
Strah pred zaostrovanjem na francoskih tleh
Kar 85 odstotkov Francozov se boji, da se bodo v Franciji napetosti med judovsko in muslimansko skupnostjo nevarno zaostrile. Policija trdi, da se je po 7. oktobru zgodilo več okoli 600 kaznivih antisemitskih izpadov, kot so zažgana vhodna vrata dveh judovskih upokojencev. Lani je bilo tovrstnih izpadov 436. Francija ima tretjo največjo judovsko skupnost na svetu za Izraelom in ZDA, ki šteje pol milijona ljudi, v njej pa živi tudi pet milijonov Arabcev. Pred več kot 60 leti, ko so v severni Afriki nastale samostojne arabske države, so se judje, ki so tam živeli stoletja, izseljevali v Francijo.
