V BiH so z olajšanjem in veseljem sprejeli novico evropskega sveta, da osem let po vložitvi kandidature za članstvo v EU končno lahko začnejo pristopna pogajanja. Ta se bodo uradno začela, ko bo potrjen pogajalski okvir, kar se sodeč po sklepu vrha EU lahko zgodi šele, ko bo BiH izpolnila še vse preostale zahtevane reforme. »Med temi je še veliko težkih in zahtevnih stvari, kot denimo zakon o visokem sodstvu in tožilskem svetu, ali na primer, kako se bodo različne ravni oblasti v BiH integrirale v EU. To niso lahke, so pa izvedljive zahteve,« pravi Adnan Ćerimagić, raziskovalec pri mislišču European Stability Initiative (ESI).
Z odprtjem pristopnih pogajanj je Evropska unija po oceni našega sogovornika BiH ohrabrila, da bi reforme iz paketa štirinajstih prioritet, določenih leta 2019, lahko dosegli v realnem obdobju. Bošnjaškim politikom je ostalo še osem zahtev EU. Nekatere so se že začele izpolnjevati, in če se bodo bosanski politiki res potrudili, lahko do junija ujamejo »ukrajinski in moldavski vlak«, meni Ćerimagić. Takrat naj bi namreč po pričakovanjih dokončno sprejeli pogajalski okvir za Ukrajino in Moldavijo. Enako se lahko zgodi tudi za BiH, če bo izpolnila manjkajoče pogoje.
V procesu prevzemanja evropske zakonodaje po začetku pristopnih pogajanj bo še posebej pomembno tesno sodelovanje bosanskih politikov iz obeh entitet. Malce presenetljivo je Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, v minulih dneh izjavljal, da je vesel odprtja pogajanj z EU, saj da si želi skupnega življenja vseh Srbov brez meja. Se je torej Dodik nenadoma prelevil v proevropejca? Kot razlaga Ćerimagić, tako v Dodikovih kot Vučićevih krogih obstajata dva pogleda na prihodnost. Po enem bo regija pristala v EU, kjer ni mej in bodo gospodarstvo ter državljani imeli priložnost napredovanja. Drugi ohranja vizijo iz 80. let, ko se je želelo vzpostaviti etnično državo Srbov. Ključno je torej, ali bodo politiki igrali na karto, da je vključitev v EU možna in realna, ali pa bodo vztrajali, da so enostranska dejanja, kot je denimo vojna v Ukrajini, med Azerbajdžanom in Armenijo ali pa na Bližnjem vzhodu, tista, ki na terenu spreminjajo status quo. »Ne verjamem, da se je Dodik odpovedal svojemu secesionističnemu razmišljanju. Da bi nadaljeval to pot, mora biti prepričan, da ima podporo ne samo ljudstva, ampak institucij in sodelavcev v Republiki Srbski, ki morajo biti prepričani, da druge alternative ni. Zato bo zelo pomembno, kaj bo EU v naslednjih mesecih počela,« še pravi naš sogovornik.
