Zaradi potrditve uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki med drugim uvaja preoblikovanje mreže nujne medicinske pomoči, sta župana občin Kamnik in Komenda ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel prejšnji teden poslala »odločen protest« zoper ukinitev službe nujne pomoči na območju kamniške in komendske občine. Danes pa so se pred kamniškim zdravstvenim domom ponovno zbrali še občani, ki si želijo ohranitve tamkajšnje urgence.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je presenečen nad reakcijo županov in občanov. Zagotavlja namreč, da mrežo nujne medicinske pomoči krepijo in da nobene od sedanjih enot ne ukinjajo. »V primerjavi z letom 2023 v letošnjem letu sredstva z uredbo za delovanje službe nujne medicinske pomoči v Kamniku z 1,2 zvišujemo na 1,5 milijona evrov. Območje Kamnika torej ne ostaja niti brez zdravnika niti brez delovanja te službe,« je zagotovil Kordež.
Pričakujejo, da bo vlada uredbo preklicala
Kamniški župan Matej Slapar je kot nedopustno izpostavil, da je vlada odločitev o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči sprejela brez predhodne uskladitve z občinami in zdravstvenimi domovi. »Pričakujemo, da bo vlada sporno uredbo preklicala. Potem se lahko začnemo pogovarjati o izboljšavah sistema, če so te mogoče,« je dejal Slapar. »Nujna medicinska pomoč v občinah Kamnik in Komenda je – takšna, kot je sedaj – vrhunska. Ob vseh problemih, ki jih imamo trenutno v slovenskem zdravstvu, je nesmiselno, da se posega v sistem, ki deluje dobro. Dejansko ekipe rešujejo življenja in ne bomo dovolili, da bi dobro delujoče sisteme razkrajali,« je povedal Slapar, ki si želi pisnega zagotovila, da se za občane na dolgi rok nujna zdravstvena oskrba ne bo poslabšala.
Kordež je pojasnil, da bodo mrežo nujne medicinske pomoči dopolnili z uvedbo vozil urgentnega zdravnika. To bodo financirali tudi v Kamniku. Ko mora reševalno vozilo na teren, mora zdaj z njim tudi zdravnik. Če ta ravno v tistem trenutku obravnava pacienta v urgentni ambulanti, mora reševalno vozilo nanj počakati, kar v praksi pomeni, da ne more na teren v roku ene do dveh minut od aktivacije. Po novem pa bo reševalno vozilo z reševalcem voznikom in diplomiranim zdravstvenikom s specialnimi znanji nemudoma šlo na intervencijo, da čim hitreje pridejo do pacienta in mu nudijo vse nujne ukrepe. »Zdravnik v vozilu urgentnega zdravnika z dodatnim članom pa se pridruži takoj, ko opravi delo v urgentni ambulanti, oziroma je aktiviran samo takrat, ko to zahteva stanje pacienta,« je razložil Kordež. Tak sistem bo zagotovil tudi boljši izkoristek zdravnikovega časa, saj slednjemu, če bo to dovoljevalo stanje pacienta, ne bo treba denimo še v bolnišnico, temveč se bo takoj, ko bo pacienta oskrbel, vrnil v zdravstveni dom.
Državni sekretar je poudaril, da so maja lani vsem predstavnikom zdravstvenih domov predstavili strokovna izhodišča za prenovo službe nujne medicinske pomoči. Takrat so vse udeležence tudi pozvali, naj podajo svoja stališča. Ob tem je dodal, da so bili tudi zdravniki iz kamniškega zdravstvenega doma vključeni v pripravo strokovnih izhodišč. »Vsi so bili torej ves čas udeleženi in seznanjeni s sistemom ter potekom prenove,« je Kordež odgovoril na vprašanje, zakaj glede na pretekli odpor Kamničanov do reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči predstavnikov občin niso predhodno seznanili s predlogom.
V domžalskem zdravstvenem domu zadovoljni
Medtem ko je direktor kamniškega zdravstvenega doma Sašo Rebolj zaradi načrtovanih sprememb mreže urgentnih centrov skupaj s Slaparjem in komenskim županom Jurijem Kernom podpisal protestno pismo, namenjeno zdravstveni ministrici, v Zdravstvenem domu (ZD) Domžale spremembe pozdravljajo. »Sprejeta uredba pomeni pomemben korak v procesu prenove in krepitve sistema nujne medicinske pomoči ter razbremenitve družinskih zdravnikov,« je v odzivu na uredbo zapisala direktorica ZD Domžale Renata Rajapakse.
Ravno domžalski zdravstveni dom je eden izmed tistih, kjer namerava ministrstvo za zdravje do leta 2027 vzpostaviti tako imenovane satelitske urgentne centre. Uredba na državni ravni predvideva 15 satelitskih urgentnih centrov. Kordež je izpostavil, da kamniški zdravstveni dom ni bil izbran za lokacijo enega od tovrstnih centrov, ker ni izpolnjeval kriterijev. »Zdravstveni dom Domžale, ki je sosednja enota, pokriva enkrat več prebivalcev kot zdravstveni dom v Kamniku,« je dejal Kordež. Kamniški zdravstveni dom oskrbuje skoraj 37.000 prebivalcev iz občin Kamnik in Komenda, domžalski pa več kot 61.000 prebivalcev. Kot kaže minuli teden poslano protestno pismo, Slaparja, Kerna in Rebolja skrbi, da bo ministrstvo opravljanje nujne medicinske pomoči prej ali slej iz Kamnika v celoti preusmerilo v Domžale. Na vprašanje, ali bi država nujno medicinsko pomoč v Kamniku lahko ukinila v poznejših fazah reorganizacije tega področja, je Kordež odgovoril, da to ni predvideno.
