Po podatkih ruskega ministrstva za finance naj bi izdatki za obrambo prihodnje leto obsegali 30,6 odstotka vseh državnih izdatkov. Celoten proračun Rusije za prihodnje leto naj bi znašal 36,66 bilijona rubljev (370 milijard evrov), poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot je v govoru pred glasovanjem v dumi poudaril ruski finančni minister Anton Siluanov, je zmaga glavni cilj, zato morajo biti sredstva usmerjena vanjo. V primerjavi z letošnjim letom se bodo ruski vojaški izdatki prihodnje leto podvojili.
Odkar je Rusija februarja lani začela invazijo v Ukrajini, je za strelivo, rakete, tanke, brezpilotna letala, opremo in plače vojakov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP porabila že več deset milijard evrov.
Zelenski po poškodovanju nuklearke pozval h krepitvi ukrajinske zračne obrambe
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo zahodne zaveznice pozval h krepitvi ukrajinske zračne obrambe, potem ko je ruski dron padel v bližini nuklearke Hmeljnicki na zahodu Ukrajine in poškodoval njene objekte. Škodo na stavbah jedrske elektrarne je potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
Ukrajinska zračna obramba je v noči na sredo nad regijo Hmeljnicki prestregla ruski brezpilotni letalnik, ki je nato padel in eksplodiral blizu tamkajšnje jedrske elektrarne. V napadu so bili po navedbah Kijeva poškodovani daljnovodi in več upravnih stavb nuklearke.
»Ta napad na jedrsko elektrarno je še en opomin vsem našim partnerjem, kako pomembno je okrepiti ukrajinsko zračno obrambo,« je v večernem video nagovoru dejal Zelenski. Ob tem je ocenil, da je Rusija verjetno načrtno napadla nuklearko in da namerava prihajajoči »mraz in pomanjkanje energije uporabiti kot orožje proti civilnemu prebivalstvu«. Po njegovih besedah napad kaže tudi na to, kako zlahka se Rusija izogiba sankcijam, saj pri proizvodnji dronov in raket uporablja sestavne dele z Zahoda, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
IAEA je medtem potrdila, da so objekti jedrske elektrarne Hmeljnicki v napadu utrpeli škodo, a dodala, da delovanje nuklearke ob tem ni bilo ogroženo, poroča britanski BBC. »Ta incident ponovno poudarja izjemno negotove razmere na področju jedrske varnosti v Ukrajini, ki se bodo nadaljevale, dokler bo trajala ta tragična vojna,« je opozoril generalni direktor IAEA Rafael Grossi.
Jedrske elektrarna Hmeljnicki ima sicer dva reaktorja, vendar obratuje zgolj eden od njiju, saj so delovanje drugega avgusta ustavili.
Slovaška bo ustavila dobavo vojaške pomoči Ukrajini
Novi slovaški premier Robert Fico pa je danes napovedal, da vlada ustavlja dobavo vojaške pomoči Ukrajini, bo pa svoji vojno razdejani sosedi še naprej zagotavljala humanitarno pomoč. Na njegove izjave se je že odzvala Moskva, ki trdi, da odločitev Slovaške ne bo imela večjega vpliva na dogajanje v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ne podpiram dobave vojaške pomoči Ukrajini. Takojšnja zaustavitev vojaških operacij je najboljša rešitev, ki jo imamo za Ukrajino,« je poudaril Fico in dodal, da bi se EU morala spremeniti iz dobavitelja orožja v mirovnika. Fico, ki se bo danes udeležil vrha EU v Bruslju, je izrazil tudi nasprotovanje sankcijam proti Rusiji. »Ne bom glasoval za nobene sankcije proti Rusiji, če ne bomo videli analiz njihovega vpliva na Slovaško. Če nam bodo sankcije škodovale, tako kot večina sankcij, ne vidim razloga, da bi jih podprl,« je dodal.
Na izjave slovaškega premierja se je že odzvala Rusija. »Slovaška ni imela tako velikega deleža dobave orožja, zato bo to komajda vplivalo na celoten proces,« je na vprašanje o odločitvi Bratislave novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Fico je sicer že pred volitvami napovedoval, da bo Slovaška v primeru njegovega prevzema položaja na čelu vlade omejila pomoč Ukrajini, ki jo je doslej odločno podpirala. V eni od svojih prvih izjav po objavi volilnih izidov je tudi dejal, da imajo Slovaška in Slovaki večje probleme, kot je ukvarjanje z Ukrajino. Večkrat je sicer poudaril, da je Ukrajina velika tragedija za vse in pozval k mirovnim pogajanjem, saj »nadaljnje ubijanje ne bo koristilo nikomur«.
Njegova socialdemokratska stranka Smer-SSD je slavila na volitvah konec septembra in osvojila 23 odstotkov glasov. Fico je nato koalicijo oblikoval skupaj s socialdemokratsko stranko Glas-SD in prorusko Slovaško nacionalno stranko (SNS). Koalicija ima v 150-članskem parlamentu večino 79 poslancev.
