Po številnih terenskih ogledih in temeljitih raziskavah naj bi Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) v partnerstvu z ribiško družino Sevnica in s finančno podporo organizacije Open Rivers Programme prihodnje leto odstranila jez Kopitarna na potoku Sevnična. Potok izvira na pobočjih Bohorja in se pri Sevnici izliva v Savo. »Jez Kopitarna je že dolgo neuporaben. Njegova odstranitev bo prinesla znatne koristi za širše povodje reke Save. Za selitev rib bo tako na Sevnični odprtih 25 kilometrov, dodatne koristi pa bo odstranitev jezu prinesla tudi za druge živalske in rastlinske vrste in bo izboljšala naravno ravnovesje,« pravi Nevenka Lukić Rojšek, predstavnica organizacije WWF v Sloveniji.
Najbolj učinkovit način revitalizacije rek
Odstranjevanje jezov se je po svetu izkazalo za okoljsko in stroškovno najbolj učinkovit način revitalizacije rek in rečnih habitatov, ki prinaša široke koristi tako naravi kot ljudem, pravi Lukić-Rojškova. »Pozitivne učinke odstranjevanja ovir hitro opazimo. Z vrnitvijo naravnega toka se obnovi naravna dinamika prenosa sedimentov, obnovijo se izgubljeni habitati, kar vodi k okrevanju vrst, ki so izginile z ogroženega območja,« pravi. »Odstranjevanje nefunkcionalnih ovir omogoča tudi obnovo poplavnih ravnic, ki služijo kot naravni sistem za obrambo pred poplavami.«
V Sloveniji ni bil doslej odstranjen še noben jez, potok Sevnična bo z jezom Kopitarna torej prvi tak primer. Drugega bodo odstranili v sodelovanju s parkom Škocjanske jame na reki Reki, po besedah Lukić-Rojškove pa se pripravljajo tudi na odstranjevanje jezov na Muri. »Imamo izredno priložnost, da Slovenija postane primer dobre prakse in trajnostnega upravljanja zastarelih pregrad na rekah.« Kot dodaja Lukić-Rojškova, ima Slovenija tako velik potencial za izpolnitev svojega deleža odgovornosti, da neposredno prispeva k cilju obnove 25.000 kilometrov prosto tekočih rek, kot del predlagane strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030.
Prosta pot kot nekoč
Problematiko jezov seveda najbolje poznajo ribiške družine, ki tudi opozarjajo na pogine rib, na dogajanja in spremembe v rekah ter vedo, kako jezovi preprečujejo selitve rib. Po besedah predsednika ribiške družine Sevnica Sandija Kosmača bodo z odstranitvijo jezu prvotnim prebivalcem reke omogočili nemoteno pot v obe smeri, tako kot je bilo nekoč. »Tu imamo salmonidne vrste pa tudi ostale, denimo kleniče, tudi kakšen globoček se najde. Hkrati smo prišli na idejo, da bi bila Sevnična ena prvih rek v Sloveniji ali celo širše, ki bi bila namenjena zgolj izobraževanju. Da torej pokažemo, kaj se v štirih, petih letih spremeni, ko se neki element, ki je desetletja oviral rečni pretok oziroma varoval Sevnico pred poplavami, odstrani,« pojasnjuje Kosmač.
Jez zdaj lahko porušijo, ker je urejena protipoplavna zaščita okoliških vasi. Napovedovati, kaj se bo s Sevnično zgodilo čez nekaj let, pa je nemogoče. »Nam je najpomembneje, da ta habitat ostane neokrnjen,« poudarja Kosmač. Leta 2009 so Sevnično zaprli za ribolov. Zdaj redno opravljajo monitoring vode in spremljajo živelj v reki in ob njej. Vanjo so večkrat vlagali potočne postrvi, ki so se lepo prijele, a le do vsake večje poplave. Ker je Sevnična hudourniški potok, je namreč deroča voda ribe odplavila v Savo. Kosmač meni, da se bodo po odstranitvi jezu določene vrste, morda podusti in platnice, iz Save vendarle prihajale drstit v iztok Sevnične. Hkrati pa po njegovem prepričanju odstranjevanje jezov ni smotrno kar vsepovprek, ampak le na rekah, ki imajo potencial za ribe. »In Sevnična ga ima,« zaključuje.