Tako močno pričakovana nižanja ameriške obrestne mere se vse bolj odmikajo v prihodnost. Po zaslugi podatka o rasti cen, ki je že tretji mesec zapored presegel pričakovanja analitikov, tržni udeleženci za letos predvidevajo zgolj dve nižanji obrestne mere, kar je bistveno manj od pričakovanj iz začetka leta, ko smo si lahko obetali kar šest rezov obrestne mere. 0,4 odstotke mesečna rast cen je višja od pričakovanj in višja od stopnje, ki bi zagotavljala umiritev letne stopnje inflacije na ciljna dva odstotka. Merjeno letno se cene življenjskih potrebščin višajo kar za 3,5 odstotke oziroma največ po septembru lani.
Če izvzamemo nihajoče cene nafte in hrane, pa inflacija na letni ravni znaša 3,8 odstotke. Podatki kažejo na močno ameriško gospodarstvo in nižjo potrebo po nižanjih obrestne mere, zato so zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice poskočile. Dvoletna obveznica nudi skoraj 5 odstotkov letne donosnosti, desetletna pa preko 4,5 odstotke. Tečaji ameriških delnic so po objavi malenkost upadli, še nekoliko bolj pa so se znižali v petek, saj se je na trge naselil strah pred posledicami morebitnega iranskega napada na Izrael. K tedenski rasti evrske vrednosti osrednjega ameriškega indeksa je tako največ prispevala rast vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom.
V četrtek je zasedala Evropska centralna banka, ki je – pričakovano – pustila obrestne mere nespremenjene, vendar nakazala, da bo v primeru ugodnih inflacijskih gibanj v prihodnjih mesecih napočil čas za nižanje obrestnih mer. To je znižalo pričakovano privlačnost naložb v evrske dolžniške vrednostne papirje in posledično je vrednost evra v primerjavi z dolarjem kar krepko upadla – na 1,06 dolarja za evro. Dokaj vzpodbudne makroekonomske podatke so objavili Britanci, ki so se, kot kaže, izvili iz primeža recesije, čeprav je mesečna rast BDP minimalna (+0,1 odstotka). Pri pregledu azijskih trgov se ustavimo na Kitajskem, kjer gospodarstvo še vedno ne izgleda najbolje.
Šibko domače povpraševanje dobro odraža nizka rast cen, saj je marčevska 0,1-odstotna inflacija krepko oddaljena od cilja kitajske centralne banke pri treh odstotkih. Po nekaj zaporednih mesecih rasti je njihov izvoz ponovno upadel, tokrat kar za 7,5 dstotka, nekoliko manjši upad pa je zabeležil kitajski uvoz (-1,9 odstotka na letni ravni). Delnice druge azijske velesile, Japonske, so pretekli teden nadaljevale z rastjo tečajev. Šibka valuta kot posledica izrazito nizkih obrestnih mer sicer pomaga konkurenčnosti izvoznih podjetij, a zaradi občutnega upada vrednosti valute intervencija centralne banke na valutnem trgu ni izključena. Na surovinskem trgu velja omeniti rekordno ceno zlata, čeprav bi cena slednjega glede na zgodovinske trende »morala« upadati, saj ameriške visoke realne obrestne mere relativno gledano nižajo privlačnost zlata.
Strateški nakupi centralnih bank držav v razvoju z namenom krepitve lastnih rezerv višajo ceno zlata, za dodatno povpraševanje pa skrbi povišano geopolitično tveganje na Bližnjem vzhodu. Na korporativnem področju je bila precej pozornosti deležna objava četrtletnih rezultatov poslovanja največje ameriške banke, JPMorgan Chase. Neto obrestna marža banke je bila nižja od pričakovanj analitikov in tečaj delnice v evrih je upadel skoraj za 6 dstotkov. Upadel je tudi tečaj delnice največje švicarske banke UBS, saj je banka po zaslugi prevzema propadle Credit Suisse postala »too big to fail«, posledično je zvišanje regulatornih omejitev neizogibno.
Po drugi strani pa sta pretekli teden tečaja delnic družb Alphabet in Amazon dosegla novi rekordni vrednosti. Tržni kapitalizaciji obeh podjetij sta tako že povsem blizu novemu mejniku: 2000 milijard dolarjev. V prihodnjih tednih bodo svoje rezultate poslovanja predstavile še preostale ameriške družbe, pri čemer so pričakovanja analitikov dokaj zmerna. V povprečju si lahko obetamo 3,8 dstotka rast dobička podjetij, vključenih v indeks S&P 500.